Quote:


Dobro vprašanje. Odločitev za ločitev bi morala  rezultat   soočenja in obračuna z lastnimi pričakovanji. Če je odločitev  ločitev impulzivna,  opravljena brez obračuna z lastnimi pričakovanji, je dost lažja, a hkart praviloma napačna in jo kasnej obžalujemo, če si to priznamo al pa ne. Če ne,  se v novo razmerje zapletemo po istem vzorcu z istimi pričakovanji in ponavad tud z istimi impulzivnim koncem.      

Tko da maš prov, ločitev  s predstavimi o osebi je v bistvu lahko šele pravi začetek trajne  partnerske zveze s to isto osebo, čeprav je praksa tragičnejšja in  ponavad šele dejanska ločitev od te osebe človeka pripelje  do tega spoznaja.    

Quote:

Mala zvezdica, ne mi zamerit, ker nisem razumel tvojih vprašanj, ...se mi zdi, da jih še vedno ne popolnoma. Domnevam, da bi rada nekaj povedala in če bi tvojo dilemo, če to je, ali pa prepričanje, če to je, malo obširneje razložila, bi lažje kaj napisal,... če to želiš.
Kljub temu bom poskusil, v upanju, da se bom približal temu, kar si želela.
Predpostavka je, da gre za ljubezensko razmerje in da ljubezen še ni umrla in da sta se oba trudila rešiti to razmerje.
Po vrsti.
Kdo je tisti, ki reče, da si je zaslužil ločitev?
Če sta se resnično potrudila, bosta v idealnem primeru oba ugotovila, da ju obstoječe razmerje ne zadovoljuje v taki meri, da bi bilo smiselno vztrajati. V tem primeru bo odločitev obojestranska in najmanj boleča, mogoče celo neboleča. V vseh ostalih primerih bo odločitev bolj ali manj na enem od partnerjev. Bistveno je, da če čutita ljubezen en do drugega, razmerje pa peša...kaj vem...zaradi zdolgočasenosti, samoumevnosti, nerazumljenosti, rutine......, je smiselno narediti vse, da se razmerje izboljša, popravi, revidira. In ko naredita vse kar sta zmožna, rezultata pa ni, potem gresta lahko narazen. To pomeni, da sta si zaslužila ločitev.
Od česa ali koga se ločujemo?
Od postelje in mize s partnerjem. Ločitev je prehod iz ene oblike razmerja v drugo. Seveda ena oblika razmerja še vedno ostane. Če imata otroke, je to gotovo ena dokaj močna oblika razmerja, ampak najbrž ne več na eni ljubezenski podlagi med partnerjema, ampak na ...ajd...ljubezenski podlagi do otrok. Če jih ni, se to razmerje skrči na dober dan, mogoče, na podjebavanje, če sta pustila določene zadeve nerešene, ali pa je razmerje še ohlapnejše.
Ali imam razmerje z osebo ali s predstavo o osebi?
Hja, kaj pa vem. A je lahko oboje?. Recimo, spolnost se mi zdi odnos z osebo, komunikacija se mi tudi zdi odnos z osebo, iskren sem, ljubim, spoštujem, cenim...osebo, ne predstavo o njej. Ali pač predstavo o njej. Verjetno bi spremenil mišljenje, če bi zvedel, da laže, da ni iskrena, da ni to, za kar se izdaja...a ne. In potem bi bila najbrž na mestu kakšna revizija zveze, pa delo, pa tko mal o smislu, pa še kaj. Imam pa predstavo o tem, kaj je zame ljubezenska zveza in partner pravtako in če sta predstavi podobni, pa če so približki izvedljivi, potem se lahko fura, če so pač razlike prevelike in jih ni mogoče zgladiti na noben, za oba sprejemljiv način...potem...potem je pametno najbrž izstopiti iz te oblike razmerja.
Moje osebno mnenje je, da je škoda ob prvi oviri, na katero naletiš v ljubezenskem razmerju, kar odnehat, ker boš najbrž enako storil tudi v vsaki naslednji...ampak to je le moje mnenje.

Quote:


Skrb = Ljubezen?
Ali je lahko duša tista, ki kliče ven iz razmerja. Ali je fizična izolacija od partnerja sploh za kej dobra?

Mae wrote on 07.04.2004 at 20:01:44:


Mogoče posesivnost, pogled na vzgojo otrok, oklepanje vzorcev, kaj je moško in kaj žensko, spolnost...pravzaprav...vsako trdovratno prepričanje v en prav, ki se ne sklada s partnerjevim, nepripravljenost za spreminjanje, je lahko cokla, ki sčasoma pripelje do umiranja ljubezni. Razmerje je živ organizem, ki ga je potrebno negovati...kot vrtnico...skozi učenje, prilagajanje, spreminjanje, dajanje, prejemanje. Razmerje sta vedno dva in uspešno je, če sta zadovoljna oba in je odgovornost obeh.

en_bk wrote on 08.04.2004 at 09:51:16:


Hvala.

Jao. Slovenščina je lep jezik, ja, zelo nekako zahteven, posebej zato ker s(m)o tolk introvertirani (m)i Slovenci. No, jaz sicer nisem od tu (pa mislim, da tud če bi bila, se tud ne bi identificirala z mejami, ki jih je nekdo postavil; bi pa na nek način želela distanco obdržat, a veš, nekako se mi zdi, da me malce pokroviteljsko tretiraš z takšnim nazivanjem + odgovori, še enkrat hvala, nekako gredo mimo mene, mi je žal. Btw, a bi sprejel, da te prekrstim v RedBull?  

Mae wrote on 07.04.2004 at 20:22:07:


juhuhu zj smo pa tm..to se ze skos sprasujem... čakam odgovore

Quote:


c

končno ko me en opiše kolkr tolk, evo ti ga na - pa je to projekcija . To se mi sigurno nekaj vrača