Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 ... 6 7 8 9 10 
(Read 42847 times)
stane
5
*****
Offline

ZDRAVO, SALE!
Posts: 975
celje
Gender: male
Re: tobačna ljubljana
Reply #105 - 03.02.2004 at 13:39:37
 
Quote:
a to predlagas samo meni, al na splosno univerzalno? v tem primeru bi te vprasal zakaj tega sam ne sledis in se nehas trudit postat "slovenec z DD v roki"?



Ah, Aryan, ti imaš svoj hoby, jaz pa tudi in ti tudi mojega nasveta ni treba upoštevati.
Zaradi mene se lahko postavljaš na glavo.
Jaz ostajam pri svojem, ti pa na svojem in mirna bosna, zakaj bi bilo to kaj narobe Wink
Back to top
 
WWW WWW  
IP Logged
 
aryan
Ex Member




Re: tobačna ljubljana
Reply #106 - 03.02.2004 at 13:45:44
 
stane wrote on 03.02.2004 at 13:39:37:
Jaz ostajam pri svojem, ti pa na svojem in mirna bosna, zakaj bi bilo to kaj narobe Wink

narobe je sam to, ker se bo ta "mir" pod vplivom casa sprevrgel v nemir.
Back to top
 
 
IP Logged
 
surla17
1
*
Offline


Posts: 15

Re: tobačna ljubljana
Reply #107 - 03.02.2004 at 13:48:11
 
Quote:
ne lazi = govori resnico
ne kradi = bodi posten pri sluzenju/delu


tole si pa kr mau perverzn poenostavu...  Wink
Back to top
 
 
IP Logged
 
stane
5
*****
Offline

ZDRAVO, SALE!
Posts: 975
celje
Gender: male
Re: tobačna ljubljana
Reply #108 - 03.02.2004 at 13:51:56
 
Quote:
narobe je sam to, ker se bo ta "mir" pod vplivom casa sprevrgel v nemir.


Kaj ne poveš Roll Eyes Undecided
Back to top
 
WWW WWW  
IP Logged
 
Bardo_Thodol
5
*****
Offline


Posts: 2812

Re: tobačna ljubljana
Reply #109 - 03.02.2004 at 13:52:19
 
stane wrote on 03.02.2004 at 13:31:56:
Ni res, načelo ne kradi, pomeni nedotakljivost lastnine, zakaj bi jo moral čuvati s policaji, če se da to doseči na drug, cenejši način.
Hkrati pa to načelo oznanja, da kapitalizem ni kraja, kar je čista resnica, če to velja za vse enako.
Delnica države vzpostavlja samo to enakost.
In, ko bo davek na dobiček izvzet, tudi pogoja za krajo ne bo več.

Lastnina je družbeni odnos.
Je dogovor, da je določen teritorij ali stvar začasno pod mojo kontrolo in ne tvojo. Nedotakljivost je del dogovora, kar pa pomeni, da, če ga je mogoče skleniti, ga je mogoče tudi prekršiti in torej ni tako nedotakljiv, kot mogoče izgleda.  
Če torej dogovor prekršiš in mi lastnino na silo ali kako drugače odvzameš, se spremeni tudi najin družbeni odnos (dogovor) do lastnjinjenega objekta.

Lastninjenje, oziroma prevzem kontrole sicer ni človeški izum, saj živali ravno tako označujejo svoj priborjeni teritorij, naprimer z uriniranjem po vogalih, vendar gre v bistvu za isti princip.
Podobno se celo mikroorganizmi bojujejo za teritorije znotraj naših teles in si nas na svoj način lastijo.

Če bi se znašel sam na neobljudenem otoku, kot Robinzon, bi tudi pojem lastnine izgubil ves smisel, saj ne bi imel nikogar, s komer bi sklenil lastniški odnos. Morda s kozo, ki bi pa lastninska razmerja itak razumela po svoje  8)


Back to top
 
 
IP Logged
 
surla17
1
*
Offline


Posts: 15

Re: tobačna ljubljana
Reply #110 - 03.02.2004 at 13:54:36
 
prou zanimiv je vidt, kam se je ta topik usmeru.  Grin
Back to top
 
 
IP Logged
 
stane
5
*****
Offline

ZDRAVO, SALE!
Posts: 975
celje
Gender: male
Re: tobačna ljubljana
Reply #111 - 03.02.2004 at 14:05:22
 
surla17 wrote on 03.02.2004 at 13:54:36:
prou zanimiv je vidt, kam se je ta topik usmeru.  Grin


Ja, gremo na pravega, tobačna je tako zapečatena.
Back to top
 
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: tobačna ljubljana
Reply #112 - 04.02.2004 at 09:23:04
 
Bardo_Thodol wrote on 03.02.2004 at 10:38:34:
Revežev in bogatašev je več sort.
Poznam nekaj takih, ki imajo veliko materialnega premoženja, kot ljudje so pa podn od podna, stalno nejevoljni in vsi se jih  izogibajo, pa tudi nekaj takih, ki "štukajo" z meseca v mesec, a so vseeno zadovoljni in imajo veliko prijateljev.

Katere bogataše je že omenjal Jezus, ko je v priliki dejal, da bi lažje velblod zlezel skozi šivankino uho, kot bogataš v nebesa?



Še tle moram nekaj dodat, ko sem že načel etično dimenzijo bogastva. To da je materialno bogastvo samo po seb neetično pa da je materialna revščina sama po seb vrlina je krščanski duhovni futr za reveže oz sredstvo za držanje revnih  v pokorščini. Katolicizem svoje  hiprokizije oz. dvojne morale morale nikol ni skrival, saj  bogatim dopušča uživat v svojem bogastvu in se hkrat revežu pomaga  prenašat  svojo revščino. Protestantizem je bogataša razbremenu krivde pred bogom s tem, da mu je zapovedal askezo v bogastvu in ga na tak način prislu, da je iz bogastva naredu kapital, ki ga je produktivno  vlagal naprej s tem ustvarjov še večji kapital. Protestantizem  človkeka je naredil pred bogom vrednega točno toliko, kolikor materilano poseduje, po drugi strani pa mu je vcepil krivdo, če v tem uživa oz. če to bogastvo neproduktivno troši. Protestntska dvojna morala je v tem, da vsako uživanje v bogastvu  naredi za grešno (zato se protestnat  predaja uživanju v bogastvu na skrivaj in to občuti kor perverzijo in greh), hkrat pa iz pohlepa (kot enega od sedmih grehov)  dela  največjo vrlino. Revščina pa  je kot  znak neposobnosti in tkorekoč greh, s katerim si skor da ni možno zagotovit vstopnice v nebesa.

Slovenci smo nekakšni križanci med protestantsko in katoliško etiko. Severni deli so po moje bolj protestantski (gorenjska, koroška, prekmurje), južni (primorska in dolenjska) pa bolj katoliški. Ljubljanska je en konglomerat obojga, ena radoživa in liberalna zmes revšine in bogastva, produkcije in potrošnje ne enem mestu. Tako mentaliteto folka  je po moje treba  upoštevat pri vsaki sistemski novotariji, ki se uvaja na nacionalni ravni. V  DD bodo eni glede na svoj etični odnos do bogastva ugledali  dodaten vir uživancije in potrošnje, drugi pa  sredstvo za zadovoljitev lastnega pohlepa po bogastvu in sistemski pritisk na akumulaciojo kapitala.  
Back to top
 
 
IP Logged
 
Bardo_Thodol
5
*****
Offline


Posts: 2812

Re: tobačna ljubljana
Reply #113 - 04.02.2004 at 11:46:38
 
titud wrote on 04.02.2004 at 09:23:04:
Še tle moram nekaj dodat, ko sem že načel etično dimenzijo bogastva. To da je materialno bogastvo samo po seb neetično pa da je materialna revščina sama po seb vrlina je krščanski duhovni futr za reveže oz sredstvo za držanje revnih  v pokorščini. Katolicizem svoje  hiprokizije oz. dvojne morale morale nikol ni skrival, saj  bogatim dopušča uživat v svojem bogastvu in se hkrat revežu pomaga  prenašat  svojo revščino.  

V Sloveniji ne bi mogli ravno govoriti o kakšni materialni revščini, sploh pa ne, če se primerjamo s tretjim svetom, kjer se več kot tretjina človeštva prebija z manj kot dolarjem na dan in kjer si ne morejo privoščiti niti zdrave pitne vode ali rednega dnevnega obroka hrane.

Revščina je relativna in jo občutimo šele ob primerjavi s sosedi.
Če bi se podobno primerjali s prebivalci tretjega sveta, bi se tisti, ki se v primerjavi s sosedom počuti revno, lahko hkrati počutil neznansko bogatega.

Absurdno je naprimer, kako se lahko nekdo počuti revnega (bednega) samo zato, ker si naprimer ne more privoščiti dragega avtomobila (kot sosed) ali mnogih drugih večinoma nepotrebnih potrošnih dobrin, ki nam jih vsakodnevno vsiljujejo preko komercialnih oglasov.

Revščina je torej v stanju duha in kadar je to revno, je reven tudi človek, ne glede na količino posedovanih materialnih dobrin.

O etosu krščanske družbe glede revščine in bogastva bi bilo mogoče zaradi njegovih anahronizmov in dvoličnosti veliko povedati. Družbeno vzpodbujano kopičenje dobrin (in s tem statusa) ob hkratni suspenziji uživanja, ne more privesti do drugega, kot do dobro znanih pojavov brezčutnosti in pohlepa, s katerimi se vsakodnevno srečujemo. Kdor zna (in sme) brez slabe vesti v bogastvu sveta resnično uživati, bo želel občutke uživanja deliti tudi z drugimi in ne bo uživanja kompenziral zgolj v bolestni nagnjenosti do kopičenja dobrin zaradi kopičenja - pa čeprav v škodo in trpljenje drugih.




Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: tobačna ljubljana
Reply #114 - 04.02.2004 at 12:33:27
 
Protestantska etika suspenzije uživanja je vsebovala  tud odgovornost za drugega (npr. zaposlovanje drugih in na tak način zagotvljanje njihove ekonomske varnosti), v pohlep se je izrodila v svoji  židovsko-ameriški varianti. Filozof dolar je izdal eno knjigo o skoposti in pohlepu, kjer je ta dva pojma opredelu kot dve plati istega kovanca.

Resnično uživanje v bogastvu je bla bolj domena starih grkov in vhodnjaških kultur, kjer je blo glede tega dvojne morale manj. Tam jim tud ni blo treba ustvarjat pojma realtivne revščine, ki bi motivirala folk za napredovanje po družbeni lestvici, ker je bil njihov  družbeni staus zacementiran tkorekoč z rojstvom. Tko da dejasnki bogati niso smel pustit revežev crknit, če so hotl res neovirano  uživat v svojem bogastvu. Ta princip organske solidranosti je omogoču tud revežem, da niso trpel od zavisti in so na nek način bogatim bogastvo privoščil in še sami užival v njihovem uživanju. Take organske soldiranosti modrene družbe ne poznajo več (nekaj jo imitirajo prek tabolidnega naslajanja folka nad življenjem zvezdnikov in elit), z globalizacijo pa smo  začel vsaj slutit njeno vrednost.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Bardo_Thodol
5
*****
Offline


Posts: 2812

Re: tobačna ljubljana
Reply #115 - 04.02.2004 at 13:44:12
 
Tisti, ki sebe omejujejo v uživanju, uživanja tudi drugim ne bodo privoščili. Še več, v smislu glorifikacije trpljenja se lahko tudi povzročanje trpljenja izrodi v pozitivno vrednoto.

Težko verjamem, da so najbogatejši dejansko zmožni uživati v vsem svojem bogastvu, saj običajno niti ne vedo, kaj vse imajo in kje se kaj nahaja. Verjetno gre v teh primerih bolj za uživanje v tekmovalnem kopičenju česarkoli in v občutku zmagoslavja, ko v real life igri Monopolija vrednostno  $$$ prehitijo tekmece. Če cilja igre ne dosežejo, se počutijo neizpolnjene in nesrečne, kljub še tako velikemu premoženju.  
Pred kratkim sem si ponovno pozorno ogledal filmsko mojstrovino "Citizen Kane", kjer Orson Welles do potankosti razdela točno to temo ("nesramno" bogatega medijskega magnata)

Afirmacija (potrditev) v svojem okolju se tako pokaže kot tisti poglavitni faktor, ki odloča ali se bo nekdo dejansko počutil srečnega in izpolnjenega in ne toliko količina $$$



Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: tobačna ljubljana
Reply #116 - 04.02.2004 at 14:19:58
 
Quote:
Afirmacija (potrditev) v svojem okolju se tako pokaže kot tisti poglavitni faktor, ki odloča ali se bo nekdo dejansko počutil srečnega in izpolnjenega in ne toliko količina $$$


Afirmacija v okolju res ni nujno količnsko izmerljiva  v $$$ in je lahko zlo različna, vse oblike pa se odražajo skoz družbeni  vpliv, pa naj bo to ekonomski, poltični, kulturni/duhovni, vojaški al pa zmes vsakega po mal. Družbena afirmacija je našla en dobro nišo v  potrošništvu, ki je hkrat količnsko izmerljivo in tud družebno afirmirajoče, saj pohlep po imetju  združuje/omejuje z nujo po trošenju tistega kar imaš. Afirmacija skoz potrošnjo te torej zavezuje k temu,  da nekaj imaš samo pod pogojem, če si se  temu istemu skoz uporabo le- tega pripravljen v naprej odrečt (uporaba ni mišljena dobesedno: razvoj tehnologije ali moda razvrednotita nek potrošni izdelek, tud če ga nič ne uporabljaš oz. trošiš/obrabljaš). Potrošnja torej sploh ni vezana na uživanju v potršnem blagu ampak v družbeni afiramicaiji skoz udeležbo v  procesu trošenja.    
Back to top
 
 
IP Logged
 
Bardo_Thodol
5
*****
Offline


Posts: 2812

Re: tobačna ljubljana
Reply #117 - 04.02.2004 at 15:09:19
 
titud wrote on 04.02.2004 at 14:19:58:
Potrošnja torej sploh ni vezana na uživanju v potršnem blagu ampak v družbeni afiramicaiji skoz udeležbo v  procesu trošenja.    

Potrošnja v vlogi družbenega motorja niti ni tako slaba stvar, če pomislimo koliko različnih motorjev je človeška družba doslej že preizkusila in zamenjala. Potrošništvo tudi ni  ideološko, versko ali nacionalno obremenjeno, tako, da vsaj s te strani ne preti katera od nevarnosti, ki so človeštvu že tolikokrat v preteklosti pokazale zobe. Potrošnik je lahko vsak, ne glede na barvo kože ali versko pripadnost.

Glede tega ni presenetljiva naraščajoča živčnost verskih predstavnikov, ki opažajo, da ljudje ob nedeljah raje množično zahajajo v nakupovalne centre, ta novodobna svetišča, kot v cerkve. Tega procesa s prisiljenim zapiranjem trgovin ob nedeljah seveda ni mogoče ustaviti.

Eden od pozitivnih stranskih učinkov (ideološko neobremenjenega) potrošništva je tudi pospešena globalizacija, ki bo, v kar trdno verjamem, sčasoma marginalizirala tudi doslej (pre)močne vplive nacionalnih držav in v končni fazi prispevala tudi k zmanjšanju konfliktov, ki so, povzročeni ravno s strani meddržavnih interesov, kot po pravilu vodili v nesmiselne in krvave vojne večjih razsežnosti.

Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: tobačna ljubljana
Reply #118 - 04.02.2004 at 16:06:13
 
Bardo_Thodol wrote on 04.02.2004 at 15:09:19:
Potrošnja v vlogi družbenega motorja niti ni tako slaba stvar, če pomislimo koliko različnih motorjev je človeška družba doslej že preizkusila in zamenjala. Potrošništvo tudi ni  ideološko, versko ali nacionalno obremenjeno, tako, da vsaj s te strani ne preti katera od nevarnosti, ki so človeštvu že tolikokrat v preteklosti pokazale zobe. Potrošnik je lahko vsak, ne glede na barvo kože ali versko pripadnost.


Stem, da potrošništvo ni ideelogija, se ne morem strinjat. Seveda ni idelogija v tem smislu, kot jo želijo prikazat npr. muslimasnke skupnost in ki v njej vidijo trojnskega konja za prodor kraščanstva. In tud ni idelologija atetesitoiv, kot jo hočejo prtikazat naš kler. Je pa idelogija po tem, da člvekovo vrednost kot čloevka zreducira na njegov potrošniški potencilal kapitalistiočna /marksistična idelogija zreducirta  človeka na najegov produkcijski potencial. Tvoj družbeni položaj se meri s tvojo potrošnim kapitalom in če ga nimaš moraš bit vsaj ti sam potrošni potencial drugemu. Če izpadeš iz tega kolesja potrošnje, te zmelje v prah brez sledu temeljiteje kot je bla to spobna storit katerakoli idelogija, ker to nardi neobredno, brez strasti in docela nepozno v kašnem črnem lesu ali na pločniku  najbolj prometne avenije velemesta.  



Quote:
Eden od pozitivnih stranskih učinkov (ideološko neobremenjenega) potrošništva je tudi pospešena globalizacija, ki bo, v kar trdno verjamem, sčasoma marginalizirala tudi doslej (pre)močne vplive nacionalnih držav in v končni fazi prispevala tudi k zmanjšanju konfliktov, ki so, povzročeni ravno s strani meddržavnih interesov, kot po pravilu vodili v nesmiselne in krvave vojne večjih razsežnosti.


Globalazicaja, vodena s potrošnjo, bo zbrisala s kuturnega in geografskega in demografskega   zemeljevida sveta cele skupnosti  popolnoma nenasilno,  skorda nekonfliktno in kar je najhujše: to bodo  celo same prostovljno sprejele kot svoj lasten  interes.  Undecided Angry  
Back to top
 
 
IP Logged
 
Bardo_Thodol
5
*****
Offline


Posts: 2812

Re: tobačna ljubljana
Reply #119 - 04.02.2004 at 16:59:05
 
titud wrote on 04.02.2004 at 16:06:13:
Stem, da potrošništvo ni ideelogija, se ne morem strinjat. Seveda ni idelogija v tem smislu, kot jo želijo prikazat npr. muslimasnke skupnost in ki v njej vidijo trojnskega konja za prodor kraščanstva. In tud ni idelologija atetesitoiv, kot jo hočejo prtikazat naš kler. Je pa idelogija po tem, da člvekovo vrednost kot čloevka zreducira na njegov potrošniški potencilal  

Potrošništvo je lahko ideologija samo v očeh ogroženih in razpadajočih ideologij, ki ga poleg tega tudi zelo različno interpretirtajo. V vsaki ideologiji, kot sistemu idej, zapovedujejo smernice njeni ideologi. Potrošništvo pa nima ne ideologov ne iz idej zapovedanih linij. Potrošništvo je način življenja, ki je nastal spontano in brez ideologov. Potrošništvo je bilo dejansko prisotno že v časih, ko ljudje še niso imeli idej, sploh pa ne takih, iz katerih bi lahko ustvarjali ideologije.

Spontano je tudi dihanje in kdor izstopi iz tega zapletenega kroga izmenjave kisika, ogljikovega dioksida in drugih plinov (kar je tudi edinstvena oblika potrošnje) je v trenutku izločen in "zmlet v prah".
Kljub tem lastnostim pa  dihanja ne bi mogli imenovati ideologija.



Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 ... 6 7 8 9 10