Bardo_Thodol wrote on 05.01.2004 at 17:30:24:


Žal res, ampak premoženja na aktivni strani, ne pa kapitala na pasivni. Dr. Mencinger je takrat izjavil, da bo taka privatizacija Sloveniji naredila več škode, kot Hitler med vojno.
Če se dobro spomnim, je bil njegov predlog striktna prodaja aktive, ne pa razdeljevanje praznih papirjev, ki so potem res privedli do brezplačne koncentracije kapitala. Če bi bilo po njegovem, bi danes bili redki lastniki, ki bi ne bili za pakete delnic podjetij na drugi strani ne dolžni približno enake vsote bankam.
Tako pa ima sedaj dolg država, delnice pa "novi lastniki".
Za certifikat pa v povprečju tako ni nihče nič dobil, ker je inflacija vse sproti odnesla. Prav za prav bi lahko rekli, da je z nižjo realno plačo vsak sam sebi prodal in plačal prazen papir.
Če pa bi lastniki pasive družbene lastnine z Zakonom o delnici postali državljani, prodaja aktive pa se izvedla po Mencingerju, bi bili danes računi popolnoma čisti.
No, dr. Mencinger je z aktivo izvisel za vedno, država je še pa vedno tu in komaj čaka na edinega pravega, naravnega lastnika - DRŽAVLJANA.
Da se res ne zgodi Mencingerjeva prognoza.

Imamo skupno državo,
ozemlje,
ki nam je bilo dano na uporabo,
za čas, ko na njem živimo,
da ga skrbno ohranjamo
in z njim lepo ravnamo.

Imamo skupno kulturo in jezik,
da se v njem izobražujemo
in z njim žlahtnimo svojo dušo

končno smo mi vsi,
ki danes tu živimo,
civilna družba, dani eni drugim,
ne da drug drugega siromašimo,
ampak, da si med seboj pomagamo
in se življenja še bolj veselimo

zato podpiramo državno delnico,
ki nam omogoča, da se zavedamo,
da je naša država, res naša lastnina,
ki nam je dana, da jo plemenitimo,
in s tem še bolj ljubimo kot domovino.


p.s.en poenostavljen pesniški navdih za moj uvod v manifest civilne družbe. Če hočeš uspeti, moraš vedno stvari poenostaviti do samega "fundamenta"

stane wrote on 05.01.2004 at 17:14:35:


Še zmerom ne vidim nobenga zagotovila, da se bodo državljani počutili in delovali predvsem kot aktivni notranji lastniki   in ne kot zunanji in zato kot potrošniki, ki bodo svoje dividende sprašili za produkte tujih korporacij. Enostavno ne verjamem, da bodo državljani s svojimi dividendami prispevali k gradnji cest in infrastrukture, 100% jih bodo sprašili za osebno porabo, za pobrani ddv od te porabe pa bo bolj malo zgrajenega. Men je to v bistvu v redu, saj večina zadev, ki jih zdaj gradimo  s proračunskim dnarjem, itak ni tolk namenjena državljanom kot omgočanju pretoka velikega kapitala, od avtocest do elektrarn, odkaterga državljanom padajo le drobtinice,  humanitarirni (para)državni projekti pa itak životarijo.

Še zmeraj me matra vprašanje, a bi blo folku treba posebej  zakonsko omejit, kam lahko vlaga prihodke odividende, a bi tovrstno potrošnjo urejeval kar zakon o dohodnini, ki bi stimuliral željeno  porabo preko davčnih olajšav.  V tem primeru bi se prihodek od dividend moral obravnavat enako kot ostali dohodki državljanov in če bi  zrad njih državljan  padel v višji davčni razred ali v kategorijo, zarad katere ne bi bil več opravičen do raznih socialnih transferjev (olajšav v vrtcih, otroških dodadkov, štipendij...), bi država na ta ta način nekaj tud prišparala oz. prislila državljane, da se znajdejo na bolj induvidulen način. Skratka, s simulacijami bi folk  pred podpisovanji peticije moral prpravit na takšne polsedice, ne pa da bo folk pol jamral, kako je bil nategnjen. Če se politikom vzame odgovornosti  za razpolagnjem s presežki, se jih nujno naloži na posameznega državljana, ta pa mora to zavestno sprejet, če ne bo  ta komaj čakal, da se te odgovornosti losa, tko kot se je večina folka losala certifikatov takoj, ko se jih je mogla al pa še prej.      

Titud, ne vem, kdo je že obljubil, da bodo njegovi strici naredili izračun, koliko predstavlja davek na dobiček v celotnem proračunu, toda to je daleč manj od 1/4. Začetne dividende bi se vrtele tam morda do 5000 SIT mesečno, maksimalna pri ciljni vrednosti 1000EUR plače pa teh 100EUR. Če vzameš proporce gre, le za 10% prihodkov prebivalstva, ki se deli vsem enako in ne v razponu plač in pokojnin, tako da je to za večino simbolika, na spodnjih mejah pa bi tak družinski prihodek že predstavljal neko realno vrednost, kar je tudi prav. Namesto v odvisnosti od imaginarne socialne države, bi bili ti prihodki temeljna pravica iz lastnine ali pa plačilo za upravljanje, kakor hočeš. Tako bi ljudje tudi spoznali, da volitve niso kar tako za hec, ampak, da od njihovega glasu izhajajo tudi čisto materialne posledice.
Kar pa zadeva ljubezni do domovine, se mi beseda zdi kar ustrezna, saj imajo na koncu tudi živali rade svoj brlog in teritorij, celo tako, da se pretepajo zanj. Ali je pri človeku kaj drugače? Vsak ljubi svoj dom in domovino, pa čeravno se mu včasih zdi, da ni tako.
Morda bi bilo potrebno ljubezen do domovine, kar končno pomeni tudi ljubezen do sočloveka v tistem najbolj elementarnem smislu preživetja vrste, poudariti še bolj.
Morda bi bil namesto Manifest civilne družbe boljši, vsekakor pa lepši, naslov Manifest ljubezni ali kaj podobnega.
Zavedati se morava tudi, da bodo tak manifest sposobne izvesti edino ženske, njihov materinski in socialni čut, ne pa vojaško naravnana moška miselnost. Brez njih bi to bile prazne marnje, zato se strinjam, da je potrebno uporabljati nežnejše in lepše besede in izraze.
Mislim, da je prišel čas, ko se je treba prizemljiti, Zemlja pa je mati, ženska.
Stojči, pa mislim, je specialist lepih besed. Morda bo še sam kaj spremenil, mnogo pa ni potrebno.
Kakorkoli, izdelek mora "zapalit" predvsem ženska srca. Naj zmaga lepota in tudi svet bo postal lepši.

stane wrote on 06.01.2004 at 10:16:14:

V imenu ljubezni do domovine je bilo pobitih že na stotine milijonov ljudi, tako da tudi jaz tega pojma nikakor ne morem povezovati z ljubeznijo do sočloveka, ki je vedno bolj konkretna in zelo osebna (s priimkom in imenom)


Quote:

S tem bi se pa kar strinjal, saj so ženske dejansko večje materialistke od moških in torej mnogo bolj prizemljene. Mi moški smo večinoma sanjači (z mislimi vedno nekje visoko med oblaki)  

Quote:

Ljubim lahko človeka (človekinjo), ki jo vidim in se jo lahko dotaknem ter z njo izmenjam misli in čustva.

Abstraktnega (statistično povprečnega) človeka ne morem ljubiti, saj niti ne vem kakšen je in ali sploh obstaja.

Kaj ima pa odrešitev pred smrtjo skupnega z ljubeznijo do sočloveka?

Quote:




nikogar ne moreš rešiti predsmrtjo - še sebe ne



uživaj!

Bardo_Thodol wrote on 06.01.2004 at 11:24:54:


Ja, državo bom smislu etnične skupnosti lahko ljubil samo toliko, kolikor mi  bo dano ljubit njenga posamičnega člana. Dokler me država od njega odtujuje, je odtujena tud od mene.  


Quote:


Ja, kot sem reku, moški je  z idealiziranjem ženske iz sebe naredu sanjača.