Quote: V čem je point pisanja nekomu? Zadnjič sem spet slišala, tokrat res malo bolj slišala eno misel, ki je zelo res: da namreč ljudje v večini sploh ne znamo poslušat. V večini namreč le čakamo na svojo priložnost, da bomo povedali svoje, medtem ko sogovornik al pa kdo govori. Isto tako je z vsem ostalim, ta površnost, um bezlja, vedno nekaj hoče
, nikol nismo tu, prav tu. To se mormo naučit - da smo tu. Al kaj?
Tole Zvezdičino pisanje je v meni ponovno prebudilo že napol zatrto razmišljanje o tem, kako je internetno okolje, tudi ta forum, pravzaprav v psihohigienskem smislu precej onesnaženo in ogrožujoče okolje.
Pogosto opažam, da primanjkuje spoštovanja človekove osebe, da se osebno napada marsikoga, ki po svoje razmišlja. Da je dobronamernost pogosto omalovaževana in popljuvana...
Sem pred časom o tem debatirala z meni zelo ljubim prijateljem, pa ga je vse skupaj asociiralo na naslednjo zgodbico, ki jo sedaj delim z vami:
"Človek je želel pogostiti pijanca, pa ga je povabil k sebi. Ker mu je želel izkazati spoštovanje, je namesto brajdovšnice pred njega postavil vrhunsko buteljko. Pijanec je tisto spil, potem pa je rekel, da je to brezveze, da je v življenju pil tudi že kaj boljšega..."
Se mi zdi, da je potrebno imeti zelo debelo kožo, da preživimo žalitve takšnih "pijancev". In včasih razmišljam, da bi se povsem umaknila, ali pa samo prebirala tiste teme, ki me privlačijo...
Kako pa vi doživljate napade na lastno osebo in kako se nanje odzivate - predvsem imam v mislih dogajanje na forumu.