Mene ravno ni blo strah seksa kot tazga
od folka sem itak vedla, da je to nekaj, pri čemer naj bi se uživalo
sam jest sm bla naučena, da je seks packarija
in zato je blo mene strah vsega mal bolj kreativnega dotikanja, ker sem se prec počutila kot packa, kot kurba..
in se nism mogla sprostit sploh in v glavi sem to preoblikovala v strah pred seksom, pa pred bolečino.. ker faljda, če se ženska ne sprosti, ne sprosti vaginalnih mišic pol smo tm, k ni muh. Pa da ne govorimo o moški potrpežljivosti, govorimo o ženski, - se prav o men, ki preprosto se ji zdi, da dela tako packarijo, da ne bo govorila o tem in ne bo rekla, da jo boli, pa da dejva mal drugač, pa mal bolj počas, pa z tega kota pa z unga kota pa uf, z rokam si pomagat pa bohnedej, bom jest zgori pa bom jest izvedla ta prodor, ker to, da bi bla pa tolk aktivna pr seksu, to je pa res že čista packarija in kurbarija
tega je blo mene strah, seksat s človekom, ki mi je najbližji, zato, ker me bo mel pol on za packo, in ne bom mela več kančka dostojanstva tega pa nočemo ponavad, ane
po resnici pa, bolj sm sproščena, bolj je človek veseu
človek
mož mislim
nism pa bla še s kom, da bi lahko rekla, kako bi blo s tem pri naslednjem moškem in to.. če bi me spet zabremzal... sam bolj se mi zdi, da sem preko tega
aja kako preko tega, hmm kako že??
ja jest sm se veliko ukvarjala s tem, recimo brala sm te knjige Tao ljubezni pa blja blja..recimo debate na forumu
imel smo tud super prikalden čet: sex na vasi in pač začela sem govort o tem, to me je sto na uro razbremenil pa od drugih ugotavljat, da je seks nekej normalnega, recmo v uni knjigi res opisano vse to kot nekaj svetega pa energije in to.. pač nardiš vse, da si preprogramiraš um - seks ni packarija, ampak nekaj lepega, ane in teorijo k jo mamo v glavi vedno prenašamo v prakso, postopoma pa je
seveda ti morš zgruntat svoje zakaje, to jih pa lahko tud tko, da si recimo preberš kej iz tega foruma, pa boš pr branju opazu, kaj te v slabo voljo spravi, v prestrašene ego reakcije in to...