Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Spolnost in odnosi >> Strah pred seksom...
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1072354271

Message started by S... on 25.12.2003 at 13:11:11

Title: Strah pred seksom...
Post by S... on 25.12.2003 at 13:11:11

Hello...

Zadnje čase se veliko učim, tud tuki na forumu, in potem opazujem sebe, svoje življenje... Spoznanja so zelo zanimiva...

No, danes sem se spet zavedel nečesa novega, znamenja&knjige so me pripeljale do ugotovitve, da me je strah seksa... Nimam pojma zakaj, razloga mi še ni uspelo osvetlit, ampak je pa ta strah legel krasno kot mankajoči košček v razne situacije, ki so v mojem življenju ostale brez razlage...

...ne dvomim da tega problema ne bi mogel rešiti sam, ampak vseeno se obračam na vas da mi svetujete kako bi se ga lahko lotil? ...a je imel kdo med vami podobne težave?

Že vnaprej se vam zahvaljujem za pomoč  :-* ...

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by S... on 25.12.2003 at 13:47:34

Hehe, z mano ni narobe nič česar ne bi mogu popravit ;) ...

Spoznavam sebe in se poskušam razumet :) ...

To je vse...

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by Amstel on 25.12.2003 at 17:39:20


wrote on 25.12.2003 at 13:16:45:
To pa mene tud interesira kaj je s tabo narobe ?


Zelo si spodbuden, ni kaj. S. pravi, da je opazil, da se boji sexa (en sloj zavedanja). Kaj torej sprašuješ, kaj je narobe z njim?
NIČ ni narobe z njim. Kreden, škoda, da gledaš nase in na druge ljudi, kot da je z njimi kaj narobe.

S tako naravnanostjo do sebe in drugih, verjetno ne prideš daleč v reševanju svojih težav, ker se moraš delati, da jih ni, očitno.

S., prosim, ne daj se zapeljati v negativne vode.

Strah pred sexom, je meni znan v okvirih strahu pred odnosom z nekom, ne-ujemanjem,  ne pa v smislu strahu pred samo spolnostjo, sexualno energijo, prepuščanjem. Pa ti?

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by gape on 25.12.2003 at 19:21:36

Strah pred seksom ... a ni to mal presplošno?

edino čemur bi lahko reku Strah pred seksom, je strah pred neuspehom (zadovoljit žensko) ...
sexsa samga po sebi, pa človeka res ne more bit strah ... ali pač ???  

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by Andres on 25.12.2003 at 21:18:08

S...

Mal čudno je to, da te je strah pred seksom. Daj malo razčleni. A te je tud sram pred žensko gate dol dat, oziroma se bojiš, da boš s seksom dobil kako nedlogo nase.  
Zgledaš kul in to pa bi bilo škoda, če si nebi provoščil.  ;)

Pa še tisto kar je Gape napisal, kot strah pred tem, da ne zadovoljiš ženske je subjektivno, saj ženske so različne, ene rabijo dlje ene pa že kar iz prve zaporedne orgazme doživljajo. Velik je spet tistih, ki jim je vseeno kateri je, črni, beli, rjavi,  rumeni rdeči, ta tič, sam da ga vidi in je že v nebesih:D:D.  No in sedaj smo pri tistih o katerih je Devi zadnjič pisala. Tistih torej, kij im prihaja povsod.  Upam, da topic ne bo šel v drugo smer kot je namen le tega


Andres

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by S... on 25.12.2003 at 21:35:38

No, se mi je zdel da sm zadevo zastavu mal preširoko...

...provzaprov ne vem, gre namreč za podzavesten strah ki mi ga še ni uspel v celoti preučit... Se pa lahko potrudim opisat kako zgleda vse skupi...

Sej načelno prej z punco nisem imel problemov, je pa res da sem bil na začetku odnosa jest tisti ki sem odlagal sex ter njo in sebe prepričeval da je mogoče boljše da se prej bolje spoznava, čeprav zdaj če sem odkrit lahko priznam, da to ni bil razlog... Bilo me je strah, pa v bistvu nimam pojma česa ??? ... Pol k se je enkrat začel dogajat pa ni blo več panike...

Zdej sva šla pa narazen, se pa v mojem življenju pojavljajo nove ženske, pa se kr ne morem prpravt da bi s kakšno šel kaj dalj kot flirt&klepet, pol me pa neki zabremza...

Čist možno da je problem popolnoma drugje... Ampak res tale "strah pred sexom" mi prov lepo paše v kontekst in razjasni veliko stvari...

Hvala vseen, bom probal kopat naprej ;) ...

Lp, S...

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by Andres on 25.12.2003 at 21:43:54

Odlašajo ponavadi ženske.  Po moje ti bodo tudi one dale boljši odgovor. Razen če nimaš kakega kompleksa pa to.

Andres

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by Eva on 26.12.2003 at 06:24:32

Mene ravno ni blo strah seksa kot tazga
od folka sem itak vedla, da je to nekaj, pri čemer naj bi se uživalo
sam jest sm bla naučena, da je seks packarija
in zato je blo mene strah vsega mal bolj kreativnega dotikanja, ker sem se prec počutila kot packa, kot kurba.. :-/ in se nism mogla sprostit sploh in v glavi sem to preoblikovala v strah pred seksom, pa pred bolečino.. ker faljda, če se ženska ne sprosti, ne sprosti vaginalnih mišic pol smo tm, k ni muh. Pa da ne govorimo o moški potrpežljivosti, govorimo o ženski, - se prav o men, ki preprosto se ji zdi, da dela tako packarijo, da ne bo govorila o tem in ne bo rekla, da jo boli, pa da dejva mal drugač, pa mal bolj počas, pa z tega kota pa z unga kota pa uf, z rokam si pomagat pa bohnedej, bom jest zgori pa bom jest izvedla ta prodor, ker to, da bi bla pa tolk aktivna pr seksu, to je pa res že čista packarija in kurbarija
tega je blo mene strah, seksat s človekom, ki mi je najbližji, zato, ker me bo mel pol on za packo, in ne bom mela več kančka dostojanstva tega pa nočemo ponavad, ane
po resnici pa, bolj sm sproščena, bolj je človek veseu  ;D človek ;D mož mislim
nism pa bla še s kom, da bi lahko rekla, kako bi blo s tem pri naslednjem moškem in to.. če bi me spet zabremzal... sam bolj se mi zdi, da sem preko tega
aja kako preko tega, hmm kako že??

ja jest sm se veliko ukvarjala s tem, recimo brala sm te knjige Tao ljubezni pa blja blja..recimo debate na forumu
imel smo tud super prikalden čet: sex na vasi in pač začela sem govort o tem, to me je sto na uro razbremenil pa od drugih ugotavljat, da je seks nekej normalnega, recmo v uni knjigi res opisano vse to kot nekaj svetega pa energije in to.. pač nardiš vse, da si preprogramiraš um - seks ni packarija, ampak nekaj lepega, ane in teorijo k jo mamo v glavi vedno prenašamo v prakso, postopoma pa je

seveda ti morš zgruntat svoje zakaje, to jih  pa lahko tud tko, da si recimo preberš kej iz tega foruma, pa boš pr branju opazu, kaj te v slabo voljo spravi, v prestrašene ego reakcije in to...

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by exorcist on 26.12.2003 at 10:59:00

Mislim, da je pri tebi problem v nezaupanju, v strahu, da boš zatajil, da se ne boš izkazal, oziroma da ne boš zadovoljil ženske. Ob poplavi različnega ponrnografskega materiala, ki kažejo prepotentne dedce, ki pačijo in izkrivljajo pristen spolni odnos med moškim in žensko, ki spolni akt zreducirajo zgolj na t.i. ven-noter fazo, potem ni čuda, da se pri nekaterih pojavi strah in dvom vase, da nalogi ne bojo kos, saj si za vzgled jemljejo popačen intimni odnos. Večina moških, ki niso gotovi vase, se jih da zmanipulirat in nasedajo tem holivduskim gagom in pravljicam, da je pravi moški le tisti, ki zmore večkrat, vedno in takoj. Morebiti tak način spolnega življenja nekaterim res ustreza, a teh je bore malo, pa še enaki se morajo najti skupaj, da vse skupaj "zalaufa", pa še to ponavadi za določen čas, nakar se razidejo ali si poiščejo novo partnerje in cikel je sklenjen, nevedoč, da se vrtijo v krogu, v nedogled iščejo ljubezen tam, kjer je nikoli ne bodo našli.

Po mojem osebnem mišljenju je zate to lahko prednost, da si bolj romantičen tip, ki rabi čas, da se zveza razvije, da si pač tak, ki ga ne zadovoljujejo zgolj površni odnosi, da nisi kot zajček, ki hipoma navali na "korenček", da izražaš večjo pozornost svojim čustvom, daješ večji poudarek na nežnost, da rabiš odkrit čustveni stik z ljubezenskim parnerjem itn.

Če ne zna tvoj partner zadovoljiti teh tvojih osnovnih čustvenih potreb, potem nikakor ni zate. Morebiti te celo primerja z bivšimi ali pa se je norčevala iz tvoje moškosti? Če to počne s tabo, se je kaj hitro losaj in ji daj brco.  
;)

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by sinjeoka on 26.12.2003 at 12:29:21

ja, kaj pa če sploh ne gre za strah, ampak da ti ni do tega, da bi z vsako, ki jo srečaš in ti je na približno všeč, tudi sexal?

V tem primeru ni point problema strah, ampak samo to da ti kemija ne potegne.

Zame nekako velja, če je zadostna kemija je tudi želja in me strahovi ne obremenjujejo. Šele po samem sexu pa lahko ugotoviš, če ti partner kot sexualni partner sede.

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by gape on 26.12.2003 at 12:35:48

sm mislu napisat, pa je že eva napisala

strah pred bližino drugega, pred fizičnim dotikom ... vzorec da je telo in telesno grdo, slabo, prepovedano, grešno ...

(da vse, kar je kej vredno, da je duhovno (nihče pa nam ni povedu, da do duhovnega se gre skozi telesno))

mogoče ... s..

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by Andres on 26.12.2003 at 13:24:37

Evo. To isto  sem že jaz sinoči mislil vprašat, pa sem potem pozabil. Imaš kakšen rez od operacije na telesu, ali pa vidno opeklino, ali mogoče deformacijo kakega dela telesa? Pa saj če ti tič vstran za malenkost visi, to ni deformiranost. Men tudi malo na SZ. :D

Andres

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by exorcist on 26.12.2003 at 14:05:08

Svetujem ti, da si prebereš Košičkovo knjigo - Moški v škripcih.
;)

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by exorcist on 26.12.2003 at 14:59:28


wrote on 26.12.2003 at 14:11:00:
Hehehe, Exo, sem mislil, da mu boš predlagal knjigo moški v zrelih pedesetih letih.  ;D :D ;D :D


Kaj pa je tukaj tako smešnega? Košiček je bil priznan slovenski seksolog? Večina motenj s potenco je psihosomatskega izvora, ne pa odraz starosti?
???

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by S... on 26.12.2003 at 15:24:20

Emmm... Najprej se vam moram vsem zahvalit za replye, istočasno pa opravičit, ker sem topic zastavil narobe... Tega takrat nisem vedel, zdaj pa je več kot očitno... Tako kot precej težav v mojem življenju sem tudi pri tem strahu prišel do istega vzroka... Torej bi moral topic začeti takole: Nezadovoljen sem s svojim izgledom...

25let je bilo moje mnenje o mojem izgledu odvisno izključno od zunanje potrditve... Če sem jo dobil sem bil srečen in prepričan da zgledam v redu, če pa ne sem se počutil žalostnega in grdega... Šele zadnji mesec se v bistvu zavedam, kako patetično in brezsmiselno je to, ampak še vedno se ne sprejemam v celoti... Čeprav se zdaj zavedam da mnenje okolice res nima nobene veze z mojim izgledom, pa da izgledam kakor pač izgledam, pa da koneckoncev izgled niti ni tako pomemben... Ampak vseeno, priznam, nezadovoljen sem z svojim izgledom...

No, pol pa sledi vprašanje, ki bi ga moral zastaviti že na začetku: Kako sprejeti samega sebe...?

Hvala :) ...

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by Andres on 26.12.2003 at 15:35:14

Fantastično da si dojel, da izgled nima  veze.  Pač si kakršen si. Ampak ti si the best. Isn"t it?  
Tole o izgledu je menim, bolj ženski vzorec kot moški.  


Andres

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by Eva on 26.12.2003 at 15:36:16


S... wrote on 26.12.2003 at 15:24:20:
No, pol pa sledi vprašanje, ki bi ga moral zastaviti že na začetku: Kako sprejeti samega sebe...?

;D ;D
ja  ;D
mene tud to zanima ;D
preprosto se z nikomer ne primerjat
vsi smo nekej posebnega, noben boljši slabši, lepši grdi, preprosto smo neprimerljivi, vsi smo nepogrešljivi delci vesolja... če tetka okrog tebe skače in je prpravljena bit s tabo fizično intimna, te je najbrž vsaj fizično že velik bolj sprejela, kot se pa ti sam  :)

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by sinjeoka on 26.12.2003 at 16:03:22

ob tem tvojem postu sem se spomnila enega komada, ki se konča s temi besedami:
don't read beauty magazines, they will only make you feel ugly

Ama v bistvu je to to..ni univerzalne lepote zato se nima smisla primerjat z drugimi.


Je pa tu še en hakelc...ali si nisi všeč zaradi stvari, ki jih lahko popraviš ali zaradi stvari na katere nimaš vpliva?

Recimo debelost, zanemarjenost...sta vsaj po mojem mnenju bolj kot estetska napaka, napaka karakterja
(se opravičujem tistim 3%, ki so bolezensko debeli)

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by Devi on 28.12.2003 at 00:09:26


S... wrote on 26.12.2003 at 15:24:20:
No, pol pa sledi vprašanje, ki bi ga moral zastaviti že na začetku: Kako sprejeti samega sebe...?


Po moje se to vsak za sebe trudi, kolk se ve in zna... sem pa en keč opazla pri sebi okrog teh odnosov in tud sexa (pa sej ne gre za dejanski strah pred sexom, a ne, bolj za njegovo odlaganje pa odlašanje...)
Odlašanje pomaga, da se ne rabiš soočat z nekim delom samega sebe, ki bi ga spoznal skozi pristen pa globlji odnos z nekom drugim... take stvari zmer nekam vodijo tak v življenju kot v spoznavanju in zorenju samega sebe... če se ne soočaš, če greš na varno igro, kjer je izhod vsaj kolk tolko znan, pol ne boli, ne rabiš se tolk spreminjat, ne rabiš trpet, se živcirat, z glavo v zid zabijat...
sam vesel pa tud nisi tolk in tud zanimivo je pol manj :P
življenje je j* v večini primerov, sam izberi si pol vsaj komplet ponudbo, bodi samega sebe vreden pa pogumno na juriš ;) :-*

men se zdi, da na tako vprašanje sploh ni odgovora, ki bi ti pomagal, take stvari se vse učiš sproti na poti...

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by Iga on 28.12.2003 at 00:32:49


sinjeoka wrote on 26.12.2003 at 16:03:22:
Recimo debelost, zanemarjenost...sta vsaj po mojem mnenju bolj kot estetska napaka, napaka karakterja
(se opravičujem tistim 3%, ki so bolezensko debeli)


A tisti, ki so pa bolezensko debeli, imajo pa estetsko napako?


Title: Re: Strah pred seksom...
Post by sinjeoka on 28.12.2003 at 10:43:51

ne ampak bolezenska

hotela sem povedati, da se da samopodobo "popraviti" tudi drugoče kot pa le s sprejemanjem



wrote on 28.12.2003 at 00:32:49:
A tisti, ki so pa bolezensko debeli, imajo pa estetsko napako?


Title: Re: Strah pred seksom...
Post by Iga on 28.12.2003 at 14:27:54


sinjeoka wrote on 28.12.2003 at 10:43:51:
ne ampak bolezenska

hotela sem povedati, da se da samopodobo "popraviti" tudi drugoče kot pa le s sprejemanjem


Valjda, da se jo da. Ampak moraš imeti karakter. ;) ;D

Ampak, najprej moraš sebe sprejeti.

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by sinjeoka on 28.12.2003 at 16:00:10

???  ???  ???
če sprejmeš svojo debelost potem se z njo sprijazniš in te nezadovoljstvo ne tera v spremembe in zato sprememb ni

samosprejemanje je čist fajn dokler se ne sprevrže v fatalizem in avtoresignacijo.



wrote on 28.12.2003 at 14:27:54:
Valjda, da se jo da. Ampak moraš imeti karakter. ;) ;D

Ampak, najprej moraš sebe sprejeti.


Title: Re: Strah pred seksom...
Post by S... on 28.12.2003 at 18:28:20

Sem si vzel čas pa razmislu par stvari...

Čist vse te samoobsodbe prihajajo iz podzavestnega primerjanja z drugimi... Ok, varianta je tut primerjava z nekimi standardi, ki so pa sami po sebi tut rezultat primerjav... Če v celem življenju ne bi vidu nobenega drugega človeka, sploh ne bi razvil zavesti o lepem in grdem... Podzavestno sem omejen in obremenjen z standardi ki jih postavlja družba... Zavestno vem da sem Ok, nisem debel, ne izgledam slabo, tut precej sem naredu za to, ampak deep down me pa še vedno neki žge in spodkopava prepričanje v lastno lepoto... Pa nimam pojma kaj to je niti od kdaj&kje prihaja... Niti kako zadevo odpraviti :( ...

...no, potem sem razmišljal o sprejemanju samega sebe tudi globje... Počas se mi je zdel tale, sicer precej zguljen kliše »Bodi to kar si«, kot eno fantastično vodilo... V življenju sem razpet med tistim kar mislim da sem in tistim kar sem v resnici... Imam patetično (človeško) lastnost, da se obešam na zgodovino, da stvari, navade in ljudi, ki sem jih v življenju nekako spravil skupaj nočem izpustiti, čeprav se vedno močneje zavedam da me vse to samo ovira in da to sploh ni več to... Dokler je bilo samo razmišljanje, je bilo še vredu, zdej pa razmišljanje počasi terja akcijo, sem na prelomnem momentu ko moram zbrisat zgodovino in spustit stvari na katerih visim, če ne ne bom srečen... Hihi, provzaprov je hecno da se tega zavedam, pa se še vedno tko krčevito držim :D ... No, step by step...

Pa zdi se mi da ima Iga prav, da se je treba najprej v celoti sprejeti, šele potem se lahko začneš izboljševat... Ok, ne vem, ampak zase vidim da sem kronično nezadovoljen, in tut ko si neki zadam in to dosežem, hočem vedno več in več... Če štartaš nezadovoljen, recimo iz 10%, pa ne veš kje je 100% zna bit problem ker si ne boš nikoli priznal da si dosegel 100%, vedno si lahko še boljši... Obsesija, ego pač... Če pa štartaš popolnoma zadovoljen sam s sabo, toraj 100%, je pa vse kar dosežeš blagoslov, če ti pa ne uspe pa tut ni problem ker si še vedno na 100%... Tole sprejemanje samega sebe je pomoje kr ena ključnih stvari v življenju...

No, to je sam moje razmišljanje, teorija, v praksi sem daleč za vami, ampak počasi bo že šlo ;) ...

Pa sem zabluzil še en topic, hihi...

Sorry :-* ...

Lp, S...

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by sinjeoka on 28.12.2003 at 21:39:06

Tole je bil pa en super post S...

kar se tiče sprejemanja svoje lepote...vsaj po mojem ni toliko keč v lepoti kot taki, kot da v tapravem trenutku ugajaš tapravi osebi. Toda na to nimamo vpliva, ker je lepota je v očeh opazovalca, pa če si še tako splošnopriznano lep (in pali nate 99;9% žensk), ni nujno, da bi kliknilo ko bi TI to hotel.


Kar se tiče čiščenja balasta (ti temu praviš zgodovina), to sem jaz storila pred kake pol leta, potem ko sem eno leto preživela v tujini. Distanca mi je pomagala do jasnjše slike koga je treba nogirat iz življenja...kdo so prijatelji in kdo so "prijatelji". Na žalost pa je to "dejavnost" s katero moraš sam (osamljeno) opraviti. Ko sem se skušala o tem problemu pogovoriti s kom so mi takšna in drugačna "mnenja" zgolj popačevala sliko.

V tem času sem se mnogo spraševala zakaj do tega v lajfu pride... moj odgovor je bil zelo simpel, samo 24 ur časa na dan imam in zato nimam časa za nekvalitetne odnose, ki mi dajejo manj kot jaz njim (pa ne v materialističnem smislu)

Za primer:
Imam zelo dobrega prijatelja še iz časov OŠ. Z njim nimava nekega ustaljenega urnika srečevanj..ko začutiva, se slišiva in greva na kak kofetek, med temi kofetki pa lahko preteče bodisi 1 teden ali pa 3 leta, čas sploh ni komponenta.
In imela sem kolegico s katero sva non stop tičali skupaj, vendar pa je bil ta odnos nekam enostranski..jaz sem bila zanjo nekakšno odlagališče vseh problemov...ta moja vloga je bila kar zakrinkana v najine "večne" pogovore in mi je zadeva kapnila šele onstran meje, ko sem dobivala maile samo takrat, ko je bil njen lajf na dnu.

Kljub temu se pri tvojem postu nekaj sprašujem., kakšno vezo ima pri vsem tem sprejemanje. Mogoče je razlika v najinem dojemanju situacije. Mene so morale v "akcijo" dobesedno prisiliti okoliščine ali po domače...moralo mi je vse skupaj "totalno dopizditi" in zato sem morala pasti v krizo.
Morda si ti manj ekstremen in za to ne rabiš krize, ampak le sprejetje situacije...
(razmišljam)

čeprav...kakšno vezo ima čiščenje zgodovine z izmikanjem sexu...edino povezavo bi znala potegniti, ko nekdo razmišlja o prekinitvi daljše veze v kateri mu sex ne "diši" več...ti pa v postu praviš, da si s svojo deklico že narazen  ???

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by e on 28.12.2003 at 22:25:32

S, opazil sem da precej pozitivno razmišljaš in da želiš probleme ali pač vprašanja na katera nimaš odgovorov cim hitreje razrešit. V tej smeri ti različna mnenja, lahko veliko pripomorejo, sploh ker se zavedaš, da moraš glavno nalogo postoriti sam.

Jaz tvojemu problemu niti nebi rekel problem, temveč bi rajši pustil, da ti občutki ki so stečejo svojo pot.

Jaz, Edi, naprimer, na sprejemanje sebe, gledam iz precej drugega kota, kot to zasledim v mnogih duhovnih knjigah, ali mogoče debatah tu na forumu. Sprejemat sebe. Men se to včasih zdi tok bolna izjava, da mi gre na smeh, včasih pa se poizkušam globoko z vsem svojim umom pogolobit v to. Sprejmi samega sebe? Ampak mi ne gre. Mogoče mi bo kdo to enkrat res dobro razložu. Ker ne vem. Se mi zdi, da sem sebe že približno sprejel takega kot sem. Sam sebe. Zdej se pa vpraši. Sam sam zase? Sebe met rad? Globoko pejt v sebe in se mej rad. Madonca, a se nima vsak rad, že čisto po naravni poti. Me zanima, koliko od nas tu na forumu, izmed vseh, čisto vseh, bi po desetih dnevih lahkote, delil košček kruha, z nekom drugim. Praktično verjamem, da nobeden (Stojči, ki dve leti ne je, ali ni jedel je iz te teorije izključen). Čist simple in enostaven dokaz, da sebe imamo radi in se v ključnih trenutkih sprejemamo precej kot se nam zdi. In zato in podobnih stališč, in primerjav, ki so jih moji možgani dali skozi, se mi zdi prav utopično in skrajno protislovno trdit, da moraš sebe sprejet, da boš potem lahko druge. Ok, vedno pa dopuščam možnost, da mi kdo to moje stališče zruši. Verjamem, pa da se da besede spretno obrnit in to čist drugače prikazat. Čakam… ;)

No če greva potem na obratno trditev. Sprejmi vse kar ti pride na pot. Vsakogar. V vsakem poizkušaj najdet neko luč. To meni zveni precej bolj sprejemljivo in bolj logično. Zakaj? Ker sem človek družbe. Ker sem človek. Ker nisem en, sam zase. Sej je res, ko pravijo, sam se rodiš, sam umreš. Nosi svoj križ… Normalno. Jasno kot beli dan. Ampak. Torej ampak, kaj nam vse duhovne knjige, učitelji, znanost, celotna zgodovina govori. Približno takole:"Ljubi svojega bližnjega, kot sam sebe". A obstaja celotna naša civilizacija zaradi so-delovanja, so-ustvarjanja, so-, so-, so-… Glej TV. Poslušaj radio, beri cajtunge. Vsi nekomu drugemu želimo srečo, veselje, karkoli. Tle se meni res duhovni paradoks postavlja. Sebe. Mene. Jaz. Še največje užitke nisem sam doživel. Tko da. Meni se zdi bolano, skrajno bolano, sebe tako poveličevat. Upam, da nisem zgrešu topica in bi moral na šalah tole odgovarjat.

Haaaaaaaaa, ja zdej sem se poštekal. Gre za ukvarjanje s svojimi občutki, svojim dojemanja tega kar te obdaja. Zakaj se pojavi tak in drugačen občutek v meni samem. No to bolj štekam. Zdej bi moral tisto gor napisano iti popravit. Ampak nej ostane, ker meni, res meni, ta besedna zveza deluje odbijajoče. Vedno se ob tem zataknem. Mislm, da sem celo na podbno pisal in mel debato, sam zgleda, da sem pozabu. No če gre za tak način, je to ok. In v bistvu, sem v prvem delu se jest ukvarjal s seboj. Ha, ha, ha. Ja kaj čem, če poznam druge izraze, jest bi temu kot Buda reku, Pot Pozornosti, Jezus to imenuje:Ljubi svojega bližnjega…"
Mogoče se je duhovnost res preveč razpasla, kot kuga po tem svetu. In so zadeve čist enostavne, le tehnik je preveč, malo morje. Samo bistvo se pa skriva le v: popolni ljubezni, popolnem sprejemanju in podobnih pojmih…

No tebi sem hotu odgovorit, pa sem napisal, kar običajno ne počnem, še svoje pre-odgovorno-razmišljanje… Jest ti pravim. Do vsakega pred seboj, bodi sproščen in zabaven, ne sprašuj se kaj si misli o tebi. Ker je tako:
- če misli, da si grd, je v njem neka grdota, ki te bo prej ali slej odbila in se bosta razšla
- če misli, da si lep, bo prej ali slej moral sprejeti, da je vsaka lepota minljiva
- če misli, da to ni pomembno, bosta prvi dve točki odpadli in jih ne bo potrebno razreševati in ti s tem odpade ful zankanja.
Predvsem bodi tak kot si in boš dobil tisto, kar rabi ta trenutek. Nič boljšega in nič slabšega. Življenje je že tako naštelano, da je v vesolju seštevek vedno 0. Ti imaš le svobodno voljo, da si izbereš, kak plus ali minus zavzemaš v tem dejanskem trenutku, kjer se nahajaš in s komerkoli pač si. No včasih, si tega ravno ne moreš izbirati, ampak v večini primerov pa si lahko.

Moja nova ugotovitev: Svobodna volja ne obstaja. Obstaja najboljša izbira v danem trenutku.

Iluzije so vse kar nas obdaja. Resnica pa je zgodovinsko dejstvo. Resnice ni v prihodnosti. Prihodnost je vedno možno spremeniti. Ta sedanji trenutek, pa tudi še vedno dopušča spremembo resnice. Tko da resnica je tudi iluzija. Zato nehite iskalici iskat resnico, ker je mrtva. Kar je živo je edino življenje. Resnico lahko najdete ednole v zgodovinskih knjigah.

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by S... on 28.12.2003 at 23:38:12

@sinjeoka...


Quote:
čeprav...kakšno vezo ima čiščenje zgodovine z izmikanjem sexu...edino povezavo bi znala potegniti, ko nekdo razmišlja o prekinitvi daljše veze v kateri mu sex ne "diši" več...ti pa v postu praviš, da si s svojo deklico že narazen  ???


Priznam, nobene...

Kopljem pač, pa pišem kar mi pade v glavo... Strah pred seksom vrjetno izvira iz mojega nesprejemanja samega sebe... Pa ko se je glih pisalo o sprejemanju samega sebe sem zadevo mal razširil... Ne samo na videz ampak na sprejemanje sebe kot celote...

...pa jest bi tut za kakšne radikalne spremembe tut rabu krizo, ker sem precej brez volje in po pravici povedano tudi brez vere... Že večkrat sem se zalotil da ljudem razlagam in jih hočem prepričat da je moje novo mišljenje in moj nov pogled na svet pravilen... Zdi se mi da to počnem samo zato ker sam nisem prepričan vanj... Odlagam spremembe, za vsako najdem 1000 izgovorov...

Počas si priznavam stvari, pa se mi zdi da že to samo po sebi brez pretiranega napora sabo nosi spremembe... Mogoče si pa moram enostavno priznat da se res ne morem dat dol kar z vsako, ki mi je približno všeč, čeprav bi to hotu... Maybe, kaj pa vem...

Hehe, prov en velik življenski teoretik sm ratal zadnje čase :D ...


@edi...

Do tegale sprejemanja samega sebe sem jest pršu čist iz praktičnega vidika... Lahk rečem tut da gre za zvestobo samemu sebi... Najdu sem se v momentu v lajfu k sm pogruntu da me tričetrt stvari k jih počnem ne osrečuje, izpopolnjuje ali karkoli že pač, ampak da jih počnem iz navade... Počnem jih zato, ker mislim da je to moje življenje in da bo brez njih slabše... In zdej spoznavam sebe v resnici... Priznavam si kaj mi v bistvu ne paše in kaj mi je odveč in kakšne bi stvari morale biti... Priznavam si da moje življenje ni tako kot ga hočem... Dolgo časa sem mislil da je, pa da počnem to kar hočem, ampak zdej vidim da je bilo vse skupi samo easy way out... Po pravici ti povem da sem pošteno zmeden, ker ne vem kdo v resnici sem... Skozi leta sem ustvaru eno podobo sebe po svojih željah, tam kjer mi je realno kej sfalil je vskoču ego in mal dopumpal, tko da sem postal Mr. Perfect... Zase, seveda, folk okol tebe, vsaj tisti ki jih spustiš blizu, te hitr spregledajo... In tok sm padu not v to podobo da sem pozabu kdo sem v resnici...
Ampak me je zadeva ugriznila v rit in mi dala vedet da na ta način ne bom nikoli srečen... Zavedu sem se da ni nič narobe če sem kar pač sem... Da mnenje okolice name ne vpliva... In zdej moram nazaj, moram se vrnit k sebi, moram se spomnit kakšen sem v resnici in ja, moram sprejeti samega sebe ;) ...

Toliko o tem...

Hvala za odgovor, si res lepo napisal :) ...

Pa popolnoma se strinjam da svobodna volja ne obstaja... Kakorkoli se odličiš, dobiš točno to kar potrebuješ... Napačnih odločitev ni...

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by Eva on 29.12.2003 at 05:28:26

V svojem življenju mamo precej več vpliva, kot si mislimo.
Kar se mene tiče, je vsaka debelost pogojena s psiho, četud je bolezenska - je namreč tud vsaka bolezen pogojena s psiho, samo so mogoče vzroki za to bolezen manj očitni. Na svojo psiho pa lahko vplivamo in posledično tudi na bolezen, odvisno od notranje pripravljenosti je, če bomo .
In kot je že Iga opozoru in se zdej učimo, ne gre za napake, ne gre za prav/narobe. Ne gre za debel suh, ker ta pojma nastaneta s primerjanjem in tud ti sinjeoka, si rekla, da primerjanje ni v redu.
In v trenutku, ko neham primerjat, jaz sem debelejša kot ona, v trenutku, ko tega ne vidim in sem človek jaz, pa je človek ona sva midva dva človeka in jaz sprejemam naju obe. Ker če naju primerjam, pol sem jaz, ki sem debela, kao slaba (zdej pr trebušnih plesalkah, bi bla slaba tista brez trebuha - prikazujem, kako je vse v družbenih merilih) in zavidam oni drugi, ki je vitka. Se prav niti sebe niti druge ne sprejemam (če ji zavidam). In to je ne-sprejemat/ljubit sebe kot drugega.
Sprejemanje je pa bistveno za spremembe zato (tole je po Thomasu  in Osvobajanju povzeto: )ker.. morm drugač stavk obrnt
Prav Thomas, če hočeš premagat svoje strahove, jih moraš najprej poimenovat. Se pravi, da v situacijo vneseš nekaj jasnosti. Pri tem jest rečem: na moji postavi se odraža, da nekaj ni v redu z mojim odnosom do hrane, zasvojena sem z njo (seveda sem do tega pršla s primerjanjem). In to, da sem si jest to priznala - to je zame sprejemanje enega dejstva v zvezi s sabo. Pravjo, da je to prvi korak.
In tole kompliciranje okrog sprejemanja se še nadaljuje, sam da zdele glih nimam več enga smisla v glavi (tok tok)

Quote:
samosprejemanje je čist fajn dokler
in nesprejemanje ni nikol fajn
zdej se nadaljuje kompliciranje (yes! ;D):
amm ::) no( ;D), moja "debelost" je pogojena s psiho, jest jem več kot mi je sploh treba, zarad enga občutka notranje neizpolnjenosti (zapolnjujem lukno s hrano, z nečim izven sebe). Do te notranje neizpolnjenosti je tud pršlo zarad nesprejemanja in to nesprejemanja svojga karakterja. Svojga karakterja ne sprejemam, ker ga primerjam s karakterjem drugih, z merili, ker spet nism taka pa taka, ampak drugačna in ker to glih ni sprejemljivo...
to nesprejemanje je pač za-zank-an-cija
in zdej je pa pomojem že čist jasno  :D  8) ;D da če bi jest sprejemala sebe - svoj karakter, ga lepo izrazla, tazga kot je - sebe tako kot sem (čist sprejemajočo se), ne bi blo filinga neizpolnjenosti, ne bi blo poskusa zapolnitve s hrano ne bi blo "debelosti", oz, zdej ko sem že debela, pa če se začnem sprejemat, se bom posredno začela tud spreminjat, v tem primeru hujšat.
jabadaba
;D

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by t on 29.12.2003 at 05:30:11


wrote on 28.12.2003 at 22:25:32:
S, opazil sem da precej pozitivno razmišljaš in da želiš probleme ali pač vprašanja na katera nimaš odgovorov cim hitreje razrešit. V tej smeri ti različna mnenja, lahko veliko pripomorejo, sploh ker se zavedaš, da moraš glavno nalogo postoriti sam.

Jaz tvojemu problemu niti nebi rekel problem, temveč bi rajši pustil, da ti občutki ki so stečejo svojo pot.

Jaz, Edi, naprimer, na sprejemanje sebe, gledam iz precej drugega kota, kot to zasledim v mnogih duhovnih knjigah, ali mogoče debatah tu na forumu. Sprejemat sebe. Men se to včasih zdi tok bolna izjava, da mi gre na smeh, včasih pa se poizkušam globoko z vsem svojim umom pogolobit v to. Sprejmi samega sebe? Ampak mi ne gre. Mogoče mi bo kdo to enkrat res dobro razložu. Ker ne vem. Se mi zdi, da sem sebe že približno sprejel takega kot sem. Sam sebe. Zdej se pa vpraši. Sam sam zase? Sebe met rad? Globoko pejt v sebe in se mej rad. Madonca, a se nima vsak rad, že čisto po naravni poti. Me zanima, koliko od nas tu na forumu, izmed vseh, čisto vseh, bi po desetih dnevih lahkote, delil košček kruha, z nekom drugim. Praktično verjamem, da nobeden (Stojči, ki dve leti ne je, ali ni jedel je iz te teorije izključen). Čist simple in enostaven dokaz, da sebe imamo radi in se v ključnih trenutkih sprejemamo precej kot se nam zdi. In zato in podobnih stališč, in primerjav, ki so jih moji možgani dali skozi, se mi zdi prav utopično in skrajno protislovno trdit, da moraš sebe sprejet, da boš potem lahko druge. Ok, vedno pa dopuščam možnost, da mi kdo to moje stališče zruši. Verjamem, pa da se da besede spretno obrnit in to čist drugače prikazat. Čakam… ;)

No če greva potem na obratno trditev. Sprejmi vse kar ti pride na pot. Vsakogar. V vsakem poizkušaj najdet neko luč. To meni zveni precej bolj sprejemljivo in bolj logično. Zakaj? Ker sem človek družbe. Ker sem človek. Ker nisem en, sam zase. Sej je res, ko pravijo, sam se rodiš, sam umreš. Nosi svoj križ… Normalno. Jasno kot beli dan. Ampak. Torej ampak, kaj nam vse duhovne knjige, učitelji, znanost, celotna zgodovina govori. Približno takole:"Ljubi svojega bližnjega, kot sam sebe". A obstaja celotna naša civilizacija zaradi so-delovanja, so-ustvarjanja, so-, so-, so-… Glej TV. Poslušaj radio, beri cajtunge. Vsi nekomu drugemu želimo srečo, veselje, karkoli. Tle se meni res duhovni paradoks postavlja. Sebe. Mene. Jaz. Še največje užitke nisem sam doživel. Tko da. Meni se zdi bolano, skrajno bolano, sebe tako poveličevat. Upam, da nisem zgrešu topica in bi moral na šalah tole odgovarjat.

Haaaaaaaaa, ja zdej sem se poštekal. Gre za ukvarjanje s svojimi občutki, svojim dojemanja tega kar te obdaja. Zakaj se pojavi tak in drugačen občutek v meni samem. No to bolj štekam. Zdej bi moral tisto gor napisano iti popravit. Ampak nej ostane, ker meni, res meni, ta besedna zveza deluje odbijajoče. Vedno se ob tem zataknem. Mislm, da sem celo na podbno pisal in mel debato, sam zgleda, da sem pozabu. No če gre za tak način, je to ok. In v bistvu, sem v prvem delu se jest ukvarjal s seboj. Ha, ha, ha. Ja kaj čem, če poznam druge izraze, jest bi temu kot Buda reku, Pot Pozornosti, Jezus to imenuje:Ljubi svojega bližnjega…"
Mogoče se je duhovnost res preveč razpasla, kot kuga po tem svetu. In so zadeve čist enostavne, le tehnik je preveč, malo morje. Samo bistvo se pa skriva le v: popolni ljubezni, popolnem sprejemanju in podobnih pojmih…

No tebi sem hotu odgovorit, pa sem napisal, kar običajno ne počnem, še svoje pre-odgovorno-razmišljanje… Jest ti pravim. Do vsakega pred seboj, bodi sproščen in zabaven, ne sprašuj se kaj si misli o tebi. Ker je tako:
- če misli, da si grd, je v njem neka grdota, ki te bo prej ali slej odbila in se bosta razšla
- če misli, da si lep, bo prej ali slej moral sprejeti, da je vsaka lepota minljiva
- če misli, da to ni pomembno, bosta prvi dve točki odpadli in jih ne bo potrebno razreševati in ti s tem odpade ful zankanja.
Predvsem bodi tak kot si in boš dobil tisto, kar rabi ta trenutek. Nič boljšega in nič slabšega. Življenje je že tako naštelano, da je v vesolju seštevek vedno 0. Ti imaš le svobodno voljo, da si izbereš, kak plus ali minus zavzemaš v tem dejanskem trenutku, kjer se nahajaš in s komerkoli pač si. No včasih, si tega ravno ne moreš izbirati, ampak v večini primerov pa si lahko.

Moja nova ugotovitev: Svobodna volja ne obstaja. Obstaja najboljša izbira v danem trenutku.

Iluzije so vse kar nas obdaja. Resnica pa je zgodovinsko dejstvo. Resnice ni v prihodnosti. Prihodnost je vedno možno spremeniti. Ta sedanji trenutek, pa tudi še vedno dopušča spremembo resnice. Tko da resnica je tudi iluzija. Zato nehite iskalici iskat resnico, ker je mrtva. Kar je živo je edino življenje. Resnico lahko najdete ednole v zgodovinskih knjigah.



Nekoč je Buda s svojimi učenci prišel do nekega jogina-asketa. Ko ga je vprašal, koliko časa je že na tej sceni, mu je le ta odgovoril, da 25 let. Nato pa ga je Buda vprašal, kaj je v tem času dosegel in slednji mu je odgovoril, da lahko hodi po vodi.


"Precej časa za nekaj, za kar si lahko v parih urah narediš plovilo."

je pripolnil modri

:-*




uživajte!

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by Eva on 29.12.2003 at 08:02:37

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=knjige_filmi;action=display;num=1050145894;start=105#108
:D

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by LittleStar on 29.12.2003 at 10:24:48


S... wrote on 28.12.2003 at 18:28:20:
Pa zdi se mi da ima Iga prav, da se je treba najprej v celoti sprejeti, šele potem se lahko začneš izboljševat... Ok, ne vem, ampak zase vidim da sem kronično nezadovoljen, in tut ko si neki zadam in to dosežem, hočem vedno več in več... Če štartaš nezadovoljen, recimo iz 10%, pa ne veš kje je 100% zna bit problem ker si ne boš nikoli priznal da si dosegel 100%, vedno si lahko še boljši... Obsesija, ego pač... Če pa štartaš popolnoma zadovoljen sam s sabo, toraj 100%, je pa vse kar dosežeš blagoslov, če ti pa ne uspe pa tut ni problem ker si še vedno na 100%... Tole sprejemanje samega sebe je pomoje kr ena ključnih stvari v življenju...


Tale tvoja teorija me je malce zmotla, ker po moje pač ne moreš, je ne možno sebe najprej v celoti sprejeti, potem pa vse ostalo, ker je to, da sprejemaš življenje okol sebe takšno kot je, povezano, pogojeno s sprejemanjem samega sebe. 100% smo le skupaj z vsem, z vso neskončnostjo. Štarta v resnici ni in cilja tudi ne. Vse je pot. Ne moreš nečesa zunaj sebe zanikat popolnoma za dalj časa, ker je iluzorno, ker se vse spreminja. Seveda lahko in nujno je, da tudi izstopimo iz "igre", si vzamemo čas, ki ga potrebujemo za to, da naklonimo pozornost svoji duši, ne moreš pa zanikat življenja okol tebe, ker saj veš, da bolj kot nekaj zanikaš, večjo moč ima tisto nad tabo. Razmisli o tem. Ker to ni ločeno. Pravzaprav zelo začne pritiskat - in morda je prav to tista zanka - takrat je pravi trenutek, da... Torej srednja pot kot je spoznal Budha o ravno prav napeti struni... Torej ta voljnost za življenje, zavedanje drugosti, pa tud analiza, sinteza, zakaj ne, in to tako dolgo, da postane naravno stanje, ena osebna moč.

Sprejeti sebe... - ja kaj pa smo drugega kot življenje, ki potujemo skozi smrti. To ni ločeno, ni črno belo, vse je povezano. Ego se boji zase, boji se življenja, boji se spustiti svoje predstave o življenju. Problem, če je resničen, te bo itak počakal. Za preostalo pa velja tole od Bacha: razpravljaj o svojih problemih in tvoji bodo. :)
Pa še 1x: ko se resnično naveličamo svoje bolezni, se je znebimo.

Spet ta dobri stari ego, ki zapeljuje in pravi, da nismo to in ono, takšni in takšni, vse samo za to, da bi ga spregledali, da bi spoznali ukano in spoznali svojo pravo naravo. Ne vidiš, kako nam pomaga, zato imejmo radi tudi svoj ego.

Strah je čisto v redu. Zame je varovalo, ki mu vedno bolj zaupam. Vse ostalo pa znotraj votlo, zunaj nič.

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by Devi on 29.12.2003 at 11:05:12


Quote:
Pa zdi se mi da ima Iga prav, da se je treba najprej v celoti sprejeti, šele potem se lahko začneš izboljševat... Če štartaš nezadovoljen, recimo iz 10%, pa ne veš kje je 100% zna bit problem ker si ne boš nikoli priznal da si dosegel 100%, vedno si lahko še boljši...

Tole se mi zdi, da ma Zvezdica prav, ko govori o 100%.
V teoriji sicer čist drži, ampak v praksi pa ne moreš sedet v sobi tolk časa, da se začneš 100% sprejemat, pa šele pol vsega spet počet na drugačen način.
Dosti glede sprejemanja lahko narediš z namero pa ozaveščanjem, da si ves čas na tej poti, pa odkrit do sebe... da greš, pa se znajdeš sredi situacije, kjer nisi tak do sebe, kot bi rad bil, da to takrat opaziš, pobrskaš za vzroki, zakaj si to delaš, pol pa, če jih najdeš al pa ne, začneš počas ozaveščat pa spreminjat svoj odnos do sebe. Če maš namero da se vse bolj sprejemaš takega kot si, pol si že na poti do 100%, bolj ko si iskren pri spoznavanju sebe pa razumevanju situacij, boljše ti gre... pa tud se mi zdi, da je težko sprejet, kar v nekem trenutku (še) ne razumeš, razumevanje je včasih lahko kar dolg proces...

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by LittleStar on 29.12.2003 at 11:05:13

:( V čem je point pisanja nekomu? Zadnjič sem spet slišala, tokrat res malo bolj slišala eno misel, ki je zelo res: da namreč ljudje v večini sploh ne znamo poslušat. V večini namreč le čakamo na svojo priložnost, da bomo povedali svoje, medtem ko sogovornik al pa kdo govori. Isto tako je z vsem ostalim, ta površnost, um bezlja, vedno nekaj hoče ;D, nikol nismo tu, prav tu. To se mormo naučit - da smo tu. Al kaj? :)

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by e on 29.12.2003 at 12:06:24


wrote on 29.12.2003 at 05:19:25:
To je zmedenost. Večje bedarije in streljanja klanf v prazno še pa nisem prebral. Človek bi temu rekel dvoličnost ali spreminjanje iz trenutka v trenutek.
Eh E, total zabluzeno.
Sam je pa tud fajn, da nekdo napiše kaj takega, se človek lahko vsaj nasmeji, ko prebere kaj tako zmedenega.


Hvala bogu, da se ne strinjaš z menoj. Ker če bi se. Bi začel globoko dvomiti vase, da je kaj narobe z menoj. Tako pa mi vedno znova potrdiš, da je seštevek vedno 0.

Lepo se poslovi od letošnjega leta, moj prijatu

Edi

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by sinjeoka on 29.12.2003 at 13:49:39

Eva, Eva

Debelost o kateri pišeš je samo simptom, ki kaže na psihološke probleme...nekako tako kot je povišana temperatura simptom gripe. In simptomov se ne zdravi - sprejema...važno je, da znamo simptome pravilno tolmačiti in najti pravo zdravilo za bolezen...simptomi izginejo nato sami po sebi.
Če bi zgolj sprejeli simptome kot neko danost bi si s tem zaprli pot v globino, ker bi sprejeli površino, izgled sam po sebi. (in nekako to počne sodobna zahodnjaška medicina)
Zato pravim, da je treba najprej vedeti s čim imamo opravka in nato šele sprejeti...sicer ostanemo na ravni sprejemanja simptomov.

Zato sem napisala, da je treba vedeti, da se da debelost "popraviti"...nisem se pa spuščala v kako. Zato pravim, da se debelosti ne sprejema in zato tudi ne polemiziram o debelosti iz zdravstvenih težav...ker o tem lahko govori le zdravnik...kaj in kako se da pri stvari pomagat (ta moment mislim na diabetes). Jaz tega znanja nimam. Priznam...

In ko berem Devi in Zvezdico, ko govorita o sprejemanju imam nekako občutek, da gre za princip "linije najmanjšega odpora".

Nesprejemanje ima namreč dobro plat...sili nas iskati rešitve.



Eva wrote on 29.12.2003 at 05:28:26:
V svojem življenju mamo precej več vpliva, kot si mislimo.
Kar se mene tiče, je vsaka debelost pogojena s psiho, četud je bolezenska - je namreč tud vsaka bolezen pogojena s psiho, samo so mogoče vzroki za to bolezen manj očitni. Na svojo psiho pa lahko vplivamo in posledično tudi na bolezen, odvisno od notranje pripravljenosti je, če bomo .
In kot je že Iga opozoru in se zdej učimo, ne gre za napake, ne gre za prav/narobe. Ne gre za debel suh, ker ta pojma nastaneta s primerjanjem in tud ti sinjeoka, si rekla, da primerjanje ni v redu.
In v trenutku, ko neham primerjat, jaz sem debelejša kot ona, v trenutku, ko tega ne vidim in sem človek jaz, pa je človek ona sva midva dva človeka in jaz sprejemam naju obe. Ker če naju primerjam, pol sem jaz, ki sem debela, kao slaba (zdej pr trebušnih plesalkah, bi bla slaba tista brez trebuha - prikazujem, kako je vse v družbenih merilih) in zavidam oni drugi, ki je vitka. Se prav niti sebe niti druge ne sprejemam (če ji zavidam). In to je ne-sprejemat/ljubit sebe kot drugega.
Sprejemanje je pa bistveno za spremembe zato (tole je po Thomasu  in Osvobajanju povzeto: )ker.. morm drugač stavk obrnt
Prav Thomas, če hočeš premagat svoje strahove, jih moraš najprej poimenovat. Se pravi, da v situacijo vneseš nekaj jasnosti. Pri tem jest rečem: na moji postavi se odraža, da nekaj ni v redu z mojim odnosom do hrane, zasvojena sem z njo (seveda sem do tega pršla s primerjanjem). In to, da sem si jest to priznala - to je zame sprejemanje enega dejstva v zvezi s sabo. Pravjo, da je to prvi korak.
In tole kompliciranje okrog sprejemanja se še nadaljuje, sam da zdele glih nimam več enga smisla v glavi (tok tok)
in nesprejemanje ni nikol fajn
zdej se nadaljuje kompliciranje (yes! ;D):
amm ::) no( ;D), moja "debelost" je pogojena s psiho, jest jem več kot mi je sploh treba, zarad enga občutka notranje neizpolnjenosti (zapolnjujem lukno s hrano, z nečim izven sebe). Do te notranje neizpolnjenosti je tud pršlo zarad nesprejemanja in to nesprejemanja svojga karakterja. Svojga karakterja ne sprejemam, ker ga primerjam s karakterjem drugih, z merili, ker spet nism taka pa taka, ampak drugačna in ker to glih ni sprejemljivo...
to nesprejemanje je pač za-zank-an-cija
in zdej je pa pomojem že čist jasno  :D  8) ;D da če bi jest sprejemala sebe - svoj karakter, ga lepo izrazla, tazga kot je - sebe tako kot sem (čist sprejemajočo se), ne bi blo filinga neizpolnjenosti, ne bi blo poskusa zapolnitve s hrano ne bi blo "debelosti", oz, zdej ko sem že debela, pa če se začnem sprejemat, se bom posredno začela tud spreminjat, v tem primeru hujšat.
jabadaba
;D


Title: Re: Strah pred seksom...
Post by LittleStar on 29.12.2003 at 13:58:39


sinjeoka wrote on 29.12.2003 at 13:49:39:
Eva, Eva


In ko berem Devi in Zvezdico, ko govorita o sprejemanju imam nekako občutek, da gre za princip "linije najmanjšega odpora".

Nesprejemanje ima namreč dobro plat...sili nas iskati rešitve.


Lahko malce razložiš tole oz. princip "linije najmanjšega odpora"?


Title: Re: Strah pred seksom...
Post by sinjeoka on 29.12.2003 at 14:05:21

če nekaj sprejmem in se s situacijo zadovoljim - sprijaznim, potem v meni ni več potrebe, da bi kaj poskusila spremeniti.

Zato hočem najprej vedeti s čim imam opravka, preden se skušam s čim sprijazniti.
Sprijazniti se je namreč treba samo z zadevami, ki se jih ne da spremeniti.

Saj poznaš: "daj mi Bog moči, da se naučim živeti s tistim, nad čimer nimam moči, da bi jo spremenil."

Zato jaz zavračam kakršnokoli apriorno sprejemanje.



wrote on 29.12.2003 at 13:58:39:
Lahko malce razložiš tole oz. princip "linije najmanjšega odpora"?


Title: Re: Strah pred seksom...
Post by aryan on 29.12.2003 at 14:11:53


sinjeoka wrote on 29.12.2003 at 14:05:21:
če nekaj sprejmem in se s situacijo zadovoljim - sprijaznim, potem v meni ni več potrebe, da bi kaj poskusila spremeniti.

dobr si to napisala.

veckrat vidm ljudi, ki bi se radi na vsak nacin sprijaznil (kao sprejel), da z jemanjem drog ni nic narobe... torej se jim kao ni treba it zdravt odvisnosti. vemo pa da tako "sprejetje" v koncni fazi prinese se vec problemov.


Quote:
Zato hočem najprej vedeti s čim imam opravka, preden se skušam s čim sprijazniti.
Sprijazniti se je namreč treba samo z zadevami, ki se jih ne da spremeniti.

tocno to.


Quote:
Zato jaz zavračam kakršnokoli apriorno sprejemanje.

jaz tud.

ce pravmo, da je vse eno in vseeno, je zlo velka moznost da bomo mel "prebavne motnje". zemlja v obliki kruha nam zivljenje ohranja, zemlja v obliki vrca pa ne. oboje je zemlja (eno) a hkrati ni ciz isto (razlicno).

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by Bardo_Thodol on 29.12.2003 at 14:19:42

Keč je v tem, da sprejemanje ne pomeni isto kot sprijaznjenje.

Sprejemanje sebe pomeni tudi to, da sam sebi ne odkloniš pomoči za izboljšanje.
Sprijaznjenje pa pomeni, da pomoči v bistvu ne rabiš, saj je že tako vse tako kot je, v redu.

Učitelj sprejme svojega učenca, ne sprijazni pa se z njim, kot takim, kot je zdaj, saj ga sicer ne bi imel česa naućiti.



Title: Re: Strah pred seksom...
Post by LittleStar on 29.12.2003 at 14:24:03


Bardo_Thodol wrote on 29.12.2003 at 14:19:42:
Keč je v tem, da sprejemanje ne pomeni isto kot sprijaznjenje.

Sprejemanje sebe pomeni tudi to, da sam sebi ne odkloniš pomoči za izboljšanje.
Sprijaznjenje pa pomeni, da pomoči v bistvu ne rabiš, saj je že tako vse tako kot je, v redu.

Učitelj sprejme svojega učenca, ne sprijazni pa se z njim, kot takim, kot je zdaj, saj ga sicer ne bi imel česa naućiti.


Eh, men se zdi to pa res isto: sprejemanje in sprijaznjenje.

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by aryan on 29.12.2003 at 14:27:53


Bardo_Thodol wrote on 29.12.2003 at 14:19:42:
Keč je v tem, da sprejemanje ne pomeni isto kot sprijaznjenje.

Sprejemanje sebe pomeni tudi to, da sam sebi ne odkloniš pomoči za izboljšanje.
Sprijaznjenje pa pomeni, da pomoči v bistvu ne rabiš, saj je že tako vse tako kot je, v redu.

Učitelj sprejme svojega učenca, ne sprijazni pa se z njim, kot takim, kot je zdaj, saj ga sicer ne bi imel česa naućiti.

Tako kot ucitelj lahko sprejme ucenca, tako tudi ucenec lahko sprejme ucitelja.

Ce nekdo ("ucenec") nekak spozna, da se ima od nekoga kaj za nauciti se ni nujno da se ta nekdo ("ucitelj") tud s tem strinja, torej da prevzame vlogo. in obratno, ce ucitelj misli, da ima koga kaj za nauciti, nihce drug pa se s tem ne strinja bo v koncni fazi zmeri frustracija.

tezko je najdt pravega ucitelja, skor se tezje pa je najdt pravega ucenca, ki lahko pri sebi prizna, da necesa ne ve.

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by Devi on 29.12.2003 at 15:10:37


sinjeoka wrote on 29.12.2003 at 13:49:39:
In ko berem Devi in Zvezdico, ko govorita o sprejemanju imam nekako občutek, da gre za princip "linije najmanjšega odpora".

Nesprejemanje ima namreč dobro plat...sili nas iskati rešitve.

Če gre pa vedno vsako učenje največkrat po liniji najmanjšega odpora... prvošolcev ne moreš učit polinomov, lahko jih pa naučiš seštevat, pa pol množit, pa višjo matematiko dojemat in pol na koncu so naenkrat doktorji za polinome...
če si debel pa ne maraš svojega telesa, nisi nič naredil, če eno uro meditiraš, joj, jest se morm sprejemat, se sprejemam, sem se že sprejel, pa greš na aerobiko trikrat, pol pa začneš v minikrilih okol hodit, da si mal samozavest pridobiš, pa čeprov se ti od treme skor bruha. Meje moraš vedno širit, ampak nikol tolk, da si zarad tega škodiš, ker če boš tako delal, pol boš vedno nazaj padel... stvari grejo počas, zahtevajo vztrajnost, iskrenost do sebe, vedno znova dovolj volje za razmišljat o vzrokih, zakaj točno se je tukaj nekaj zataknilo... ne gre za iskanje lažjih poti, ampak za delanje malih obvladljivih korakov, ki te ne ogrožajo in ti veselje, ko jih obvladaš, vedno da dovolj volje, da tvegaš še en korak dlje...

Si rekla, da ima nesprejemanje dobro plat - iskanje rešitev... misliš, da je pot iskrenega spoznavanja in sprejemanja kaj drugačna? Preko sebe nočeš več it, na istem ne moreš ostat, ker res želiš sprejet nekaj, kar ne maraš... moraš razumet, moraš najt neko rešitev, kaj naredit...

ljudje smo sicer sposobni delat marsikaj v marsikaterih pogojih, sam za vse kritika pa brca v rit ni dobra spodbuda, ampak jih prej ohromi... vsi pa smo sposobni dat največ od sebe in se najbolj spreminjat v ljubečem in do sebe nežnem ozračju...

ljubezen in sprejemanje ni enako sprijaznjenju in potuhi

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by LittleStar on 29.12.2003 at 15:17:49


Devi wrote on 29.12.2003 at 15:10:37:
ljubezen in sprejemanje ni enako sprijaznjenju in potuhi


Sprijaznjenje ni enako potuhi. Saj že sama beseda pove, da se z nečim sprijazniš, si odtlej v prijaznih odnosih, torej v srcu sprejmeš.

???

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by Devi on 29.12.2003 at 15:37:38


wrote on 29.12.2003 at 15:17:49:
Sprijaznjenje ni enako potuhi. Saj že sama beseda pove, da se z nečim sprijazniš, si odtlej v prijaznih odnosih, torej v srcu sprejmeš.

???

sej nisem napisala, da je enako, je IN vmes ;D sam v isto grupo sem dala, takih bolj (zame) neustvarjalnih čustev.
Sprijaznjenje... sprejemanje... men to ful nekak ni isto... sprijaznjenje (prijazen) vljuden, pač pa rečeš, ok, sej je v redu... sam tvoje pa to ni, nisi sprejel, sam prenašaš (prijazno) na sebi, ne sprejmeš pa vase kot del sebe, pa si misliš, ok, sej ne more bit boljše, stisneš zobe pa požreš (prijazno), ti pa ne paše... in sprijaznjenje ni sprejemanje, če se poleg ne vmeša tud zavedanje pa razumevanje... po sprijaznjenju z nečem, recimo, dostkrat žrtev špilaš, kao lejte kaj jaz vse prenašam, sem pa res as itd... ;D
vsaj tak si jaz to predstavljam, obenem se pa ful trudim, da se mi ja ne bi več dogajalo, da bi se mogla z nečem, kar nočem, sprijaznit, men je to ko mala smrt v duši :P

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by Bardo_Thodol on 29.12.2003 at 15:40:45

Sprijaznjenje je vdaja.
Vdaš se v usodo in ne nameravaš narediti ničesar, da bi se kaj izboljšalo.

Sprejemanje pa ni nujno vdaja.

Sprejmeš se lahko tudi tako, da si odkrito in brez pretvarjanja pokažeš vse karte, ki jih imaš v rokah  in poskušaš iz takih, kot so, narediti kaj več.

Sprijaznjenje pa pomeni, da najpogosteje niti dobro ne pogledaš vseh svojih kart, ali si jih celo namenoma prikrivaš in jih take kot se ti zdi, da so, sprejmeš - in se vdaš.



Title: Re: Strah pred seksom...
Post by LittleStar on 29.12.2003 at 15:48:30

Ne vem zakaj dajate sprijaznjenju tolk negativen prizvok. Sprijaznjenje je men čist eno lepo dokončno sprejetje nečesa, ki sploh ni nujno, da v nadalje povzroči kakšno nekreativnost al pa kaj jaz vem še. Ker tud vdaja, predaja se da razumet na pozitiven način. Odvisno pač čemu.

Prej se mi zdi v besedi sprejemanje velika iluzija, ker po moje velikokrat nekaj nekoga kao sprejemamo, pa v resnici sploh ne in velikokrat ko koga ne sprejmemo, ga v resnici sprejmemo. Zdaj pa razumite to :P.

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by Bardo_Thodol on 29.12.2003 at 16:04:32

Sprejemanje razumem kot eno odkrito soočenje s stanjem, takim, kot je, brez olepševanja ali zaničevanja, ki zaradi tega ponuja boljše  možnosti za izboljšave.

Sprijaznjenje pa že vsebuje neko odločenost, da izboljševanje ni možno in je že po definiciji zadovoljno s stanjem, kakršno pač je.

Vsako sprijaznjenje je tudi sprejemanje, obratno pa ne velja, tako da je sprejemanje širši pojem.







Title: Re: Strah pred seksom...
Post by LittleStar on 29.12.2003 at 16:20:40


Bardo_Thodol wrote on 29.12.2003 at 16:04:32:
Sprejemanje razumem kot eno odkrito soočenje s stanjem, takim, kot je, brez olepševanja ali zaničevanja, ki zaradi tega ponuja boljše  možnosti za izboljšave.

Sprijaznjenje pa že vsebuje neko odločenost, da izboljševanje ni možno in je že po definiciji zadovoljno s stanjem, kakršno pač je.

Vsako sprijaznjenje je tudi sprejemanje, obratno pa ne velja, tako da je sprejemanje širši pojem.



Tako kot ti praviš, da razumeš sprejemanje, jaz razumem sprijaznjenje.

Kaj pa je širši pojem, pa ne bi polemizirala zdajle. Mogoče jutri.  ;) (Ker v zadnjem odstavku si šel v čisto kontradiktornost. Če je vsako sprijaznenje tudi sprejemanje, je potem sprijaznjenje širši pojem, al kaj ;D)

Ne vem, kje si prebral, da sprijaznjenje vsebuje odločenost, da izboljševanje ni možno.




Title: Re: Strah pred seksom...
Post by Devi on 29.12.2003 at 16:41:04


wrote on 29.12.2003 at 16:20:40:
Ne vem, kje si prebral, da sprijaznjenje vsebuje odločenost, da izboljševanje ni možno.

No, lahko rečeš tud tak, s tem sem se trenutno sprijaznila, al pa dokončno sprijaznila, v prvem predpostavljaš neke vrste premirje, kao, zdejle nej bo tako, sam bo prišel čas, ko bo vse drugač... v drugem pa je slišat, ko da si izgubil vojno ::) v nobenem primeru pa ni, da bi bil ravno vesel nad razpletom, se pravi, da je sprijaznjenje za človeka bolj obremenilna kot razbremenilna reč... (čeprav je res, da se včasih prov razbremeniš, ko ti rata se z nečim vsaj sprijaznit :P)

trenutno sprejel, dokončno sprejel pa ponavadi ne misliš... prej rečeš, to sem sprejela, to pa nisem, je al pa ni sprejemanja, je tud poskušanje, sam sliši se mi nekak, ko da je sprijaznjenje povezano bolj z obremenilnim vplivom okolja na tebe, sprejemanje pa bolj z enakovrednim odnosom z okoljem ...

sam maš prav, res ima vsak neke svoje razlage besed :P

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by Bardo_Thodol on 29.12.2003 at 16:51:04


wrote on 29.12.2003 at 16:20:40:
Kaj pa je širši pojem, pa ne bi polemizirala zdajle. Mogoče jutri.  ;) (Ker v zadnjem odstavku si šel v čisto kontradiktornost. Če je vsako sprijaznenje tudi sprejemanje, je potem sprijaznjenje širši pojem, al kaj ;D)

Preprosta logika.
Naj dam en manj abstrakten in lažje razumljiv primer:
vsaka krava je tudi žival. Obratno ne velja. (Vsaka žival ni krava)

Žival je torej širši pojem kot krava, saj poleg krav zaobjema tudi bike,  teleta  in druge živali, ki niso krave  8)



Quote:
Ne vem, kje si prebral, da sprijaznjenje vsebuje odločenost, da izboljševanje ni možno.

Spet logika: če bi vsebovalo voljo za izboljšanje, potem to ne bi bilo več sprijaznjenje.

Kako lahko nekdo trdi, da se je sprijaznil z majhno plačo, če pa hkrati šefu kar naprej teži, naj mu jo poveča.
(Lahko pa reče, da  je majhno plačo sprejel, saj jo je najbrž že tudi porabil, ne samo prejel, ni je pa zavrnil)




Title: Re: Strah pred seksom...
Post by S... on 29.12.2003 at 19:26:08

Ste se pa razpisal... Oz. vrgli v definicije...

...si kr ne morem pomagat...

....sam sprejemanje sebe dojemam takole:
Najprej se zaveš kaj delaš, narobe ali prav (večkrat narobe)...
...potem iščeš razlog, zakaj to počneš...
...razlog najdeš (v sebi, valda), torej razumeš zakaj to počneš...
...ko to razumeš lahko to sprejmeš...


Niti ne bi sprejemanja sebe enaču z sprijaznenjem, rajši z priznanjem samemu sebi...

...in ko eno lastnost razumeš oz najdeš razlog zakaj to počneš, se lahko odločiš a boš to počel še naprej... Čeprav jest za slabe lastnosti še nisem najdu razloga ki bi me prepričal... Pač sprejmem nekaj, naslednji logični korak je pa da poskušam to izboljšat...

Sinjeoka ima prav, če ne razumeš in odstraniš (oz. razvrednotiš) vzroka, pol ti tut zdravljenje simptomov ne pomaga... Nč ti ne pomaga če si vsak dan na fitnessu, doma se pa ob prvi krizi nabašeš z torticami... Ko ugotoviš zakaj se bašeš in to odpraviš, ti pa tut na fitnes ni več treba...

Še en preblisk: Mogoče pa sploh ni fora da se, če si debel, prepričaš da s tem ni nič narobe... Pa da ne sprejmeš sebe kot da si ok... Mogoče je pa trik da sprejmeš sebe kot debeluha... Si rečeš debel sem... Pol se pa vprašaš kaj lahko narediš v zvezi z tem... Maybe si moram pa jest priznat da sem grd... Kaj lahko naredim v zvezi s tem... Maybe... Sprejmem se... Poiščem razlog za samoobsodbe... Ga razvrednotim... In mi ne bo več pomembno... Ne bom mel več razloga da sem grd... In tko kot sem zdej srečen, ker nimam razloga da ne bi bil, bom lahko potem lep, ker tut ne bom mel kontraargumenta... Šit, zdele sm pa pošteno zabluzil, hihi... No, grem se rajš mal poglabljat vase... Ne upoštevat zadnjega odstavka...

Papa :-* ...


Title: Re: Strah pred seksom...
Post by Devi on 29.12.2003 at 19:46:56


S... wrote on 29.12.2003 at 19:26:08:
Si rečeš debel sem... Pol se pa vprašaš kaj lahko narediš v zvezi z tem... Maybe si moram pa jest priznat da sem grd... Kaj lahko naredim v zvezi s tem...

No, če si debel, si debel, to tak je in tu nimaš kaj, sam lepota pa grdota pa med taka dejstva ne grejo... nea si priznavaj, da si grd, bog se te usmili, to ne more bit res, si boš na koncu še verjet začel
tak sem si jaz tam nekje v srednji rekla, ok, nisem lih neka misica, sam mam pa stil, pa dobro ni lih baš neki, je bolj klošarski, sam ok, nekej pa je le, mogoče se da pa kaj iz tega naredit... in še zmer se ne morem rešit iz tega miselnega vzorca, imam nekaj, to je moje... ko bi se na vsak način rad primerjal z drugimi in če ne gre v dobrem, boš pač v nenavadnem izstopal, sam, a res to rabiš, a si s tem naredil kak korak k vrednotenju in spoštovanju sebe za sebe al to še zmer za druge delaš?
So me učili, življenje je borba, morš si nek prostor izborit in v takem vzdušju kar naenkrat pozabiš na celoto...
Se mi zdi, da da posamezniku vrednost šele celota... ker celota je izjemna, celi svet, to vesolje, vsak atom na svojem mestu... kaka slava vse skupaj... in ti, malo zgubljeno bitje v tem vrtincu, na videz nepomembno, pa vsak tvoj dih vpliva na vse, kar je... nikol nisi nepomemben, nikol nisi drugačen, zavržen ali pa nepotreben... si dragocen eden v vsem in s tem, da si, kdor si in kar počneš, prispevaš dragocen košček v celoto, ki ga noben drug razen tebe ne more dat. Brez tebe bi bil svet drugačen, toda ne boljši! In zaradi tega se lahko ceniš, se lahko imaš rad in se ima smisel trudit bit še boljši, kot si...
(vsaj meni to pri samospoštovanju precej pomaga)

Title: Meje moraš vedno širit, amRe: Strah pred seksom...
Post by sinjeoka on 29.12.2003 at 22:02:45

D  ;D  ;D  ;D  ;D

toliko sranja pa že dolgo ne
na sploh ugotavljam, da se da marsikakšno stvar zelo simpel povedat..ko pa začnejo ljudje dlakocepiti in komplicirati pa je to le način prikrivanja svojega neznanja in zmede

linija najmanjšega odpora pomeni pasivnost do določenega problema in s tvojimi polinomi nima nobene veze. Nekateri so talentirani in jih hitreje pokapirajo, nekateri pa rabimo en kup guljenja in vaje predno smo kolikor tolikor suvereni v njihovi uporabi. In linija najmanšega odpora za ta netalentirane bi bila, da svojo netalentiranost "sprejmejo" in se z njo "sprijaznijo". Imajo pa drugo varjanto, da se z njo ne sprijaznijo pač pa da neredijo 1000 vaj, da dosežejo nekaj kar je nekomu podarjeno.

A je to zdaj jasno?

Res bi rada videla žensko od >80 kg v miniju in kako bi taka izkušnja vplivala na samozavest. Jaz si mini lahko privoščim, pa si ga ne, ker mi gre žvižaganje in komentarji po principu "uf noge do tal" na živce in me kot žensko zreducira na kos mesa. Če pa  se kakšni dvigne samozavest ob zavesti ,da je kos mesa,.......BRUH



Devi wrote on 29.12.2003 at 15:10:37:
Če gre pa vedno vsako učenje največkrat po liniji najmanjšega odpora... prvošolcev ne moreš učit polinomov, lahko jih pa naučiš seštevat, pa pol množit, pa višjo matematiko dojemat in pol na koncu so naenkrat doktorji za polinome...
če si debel pa ne maraš svojega telesa, nisi nič naredil, če eno uro meditiraš, joj, jest se morm sprejemat, se sprejemam, sem se že sprejel, pa greš na aerobiko trikrat, pol pa začneš v minikrilih okol hodit, da si mal samozavest pridobiš, pa čeprov se ti od treme skor bruha.




Devi wrote on 29.12.2003 at 15:10:37:
Meje moraš vedno širit, ampak nikol tolk, da si zarad tega škodiš, ker če boš tako delal, pol boš vedno nazaj padel... stvari grejo počas, zahtevajo vztrajnost, iskrenost do sebe, vedno znova dovolj volje za razmišljat o vzrokih, zakaj točno se je tukaj nekaj zataknilo... ne gre za iskanje lažjih poti, ampak za delanje malih obvladljivih korakov, ki te ne ogrožajo in ti veselje, ko jih obvladaš, vedno da dovolj volje, da tvegaš še en korak dlje...


tukaj, če ne opaziš ne govoriš več o sprejemanju, ampak o akciji in nekako pograjfaš moj koncept



Devi wrote on 29.12.2003 at 15:10:37:
Si rekla, da ima nesprejemanje dobro plat - iskanje rešitev... misliš, da je pot iskrenega spoznavanja in sprejemanja kaj drugačna?


bravo bravo, nekdo je spoznal, da je sprejemanje pasiva
še 1x preberi nesprejemanje = iskanje

izraz iskrenost pa malo manj razsipno uporabljaj. Sliši se res grandiozno, ni pa na mestu  ;)


Devi wrote on 29.12.2003 at 15:10:37:
ljudje smo sicer sposobni delat marsikaj v marsikaterih pogojih, sam za vse kritika pa brca v rit ni dobra spodbuda, ampak jih prej ohromi... vsi pa smo sposobni dat največ od sebe in se najbolj spreminjat v ljubečem in do sebe nežnem ozračju...

ljubezen in sprejemanje ni enako sprijaznjenju in potuhi


Jaz nisem omenjala nobene kritike, ampak osebno krizo, ki je potrebna brca v rit da se premaknemo. Kritiko omenjaš ti...in ne vem zakaj o tem polemiziraš z mano  ???


Title: Re: Strah pred seksom...
Post by sinjeoka on 29.12.2003 at 22:15:50


S... wrote on 29.12.2003 at 19:26:08:
....sam sprejemanje sebe dojemam takole:
Najprej se zaveš kaj delaš, narobe ali prav (večkrat narobe)...
...potem iščeš razlog, zakaj to počneš...
...razlog najdeš (v sebi, valda), torej razumeš zakaj to počneš...
...ko to razumeš lahko to sprejmeš...


ko razumem, zakaj to počenem se vprašam, ali lahko to početje spremenim
če ga ne morem
se sprijaznim


primer:
sprijaznim se takrat, ko vidim, da me boli dejanje drugih ljudi zaradi njihovih lastnosti, ki jih jaz ne morem spreminjat

pri meni osebno...ko sem ugotovila, da je moj tip z mano samo zaradi tega, ker je bil zanj statusni simbol hoditi s pravnico, da pa mu jaz ne pomenim dovolj, da me kot žensko ne bi varal

sprejela sem tipa takšen kot je bil in posledično nisem več vztrajala v "odnosu"

Title: Re: Meje moraš vedno širit, amRe: Strah pred sekso
Post by Devi on 29.12.2003 at 23:11:07

kak referat, sinjeoka, ja hvala, kaj nej rečem :P
zgleda da maš vtis, da sem te hotla negirat, drugač si ne znam razložit tolk pozornosti, (v bistvu pa sploh nisem kaj dost brala, kaj zagovarjaš, tak da se je moglo slučajno kaj ujet in nima s tabo osebno čist nič)

sam če si mi že namenila tolk časa, pa ker tvoji zaključki o mojem pisanju ne klapajo čist....


sinjeoka wrote on 29.12.2003 at 22:02:45:
linija najmanjšega odpora pomeni pasivnost do določenega problema in s tvojimi polinomi nima nobene veze.

tole linijo si nekak spravla z mano v povezavo (kako, se mi še sanja ne) pa ker je nisem hotla proti tebi obrnit, pa se mi ni dalo ugotavljat, kje si jo sploh pobrala, mi je prišla pravzaprav prav, ko sem vidla, da temu, kako korakoma zadnje čase napredujem, tud lahko rečem linija najmanjšega odpora... ker pravzaprav to tudi je, sam da gre gor ne pa dol.


Quote:
In linija najmanšega odpora za ta netalentirane bi bila, da svojo netalentiranost "sprejmejo" in se z njo "sprijaznijo". Imajo pa drugo varjanto, da se z njo ne sprijaznijo pač pa da neredijo 1000 vaj, da dosežejo nekaj kar je nekomu podarjeno.

lahko si jo pa seveda predstavljaš tud pod temi besedami, če ti je ljubše...


Quote:
Res bi rada videla žensko od >80 kg v miniju in kako bi taka izkušnja vplivala na samozavest. Jaz si mini lahko privoščim, pa si ga ne, ker mi gre žvižaganje in komentarji po principu "uf noge do tal" na živce in me kot žensko zreducira na kos mesa. Če pa  se kakšni dvigne samozavest ob zavesti ,da je kos mesa,.......BRUH

hja, vsako tele ima svoj vesele ;D
sicer pa sem že vidla take primere in četud je bil skrajen je bil sam za ponazoritev


Quote:
tukaj, če ne opaziš ne govoriš več o sprejemanju, ampak o akciji in nekako pograjfaš moj koncept

sprejemanje JE akcija, ker podrazumeva razumevanje in ozaveščanje (kaj si pa ti pod tem sploh predstavljaš, btw?)


Quote:
"Si rekla, da ima nesprejemanje dobro plat - iskanje rešitev... misliš, da je pot iskrenega spoznavanja in sprejemanja kaj drugačna?"
...
bravo bravo, nekdo je spoznal, da je sprejemanje pasiva
še 1x preberi nesprejemanje = iskanje

izraz iskrenost pa malo manj razsipno uporabljaj. Sliši se res grandiozno, ni pa na mestu  ;)

od kje ti ti zaključki, mi ni najbolj jasno, očitno tebi sprejemanje čist nekej druzga pomeni, sam finta je, da je oboje iskanje, ker se tud sprejemanje kr samo od sebe še nikol ni zgodlo... iskreno pa je povsem na mestu, vsaj če bi res rad da te sprejemanje kam pripelje, razen na še en ego trip ovinek


Quote:
Jaz nisem omenjala nobene kritike, ampak osebno krizo, ki je potrebna brca v rit da se premaknemo. Kritiko omenjaš ti...in ne vem zakaj o tem polemiziraš z mano  ???

glede osebne krize se strinjam, kritiko sem pa kr tak omenla, izven tvojega konteksta ;) (kot tud skor vse ostalo)

Title: Re: Meje moraš vedno širit, amRe: Strah pred sekso
Post by sinjeoka on 30.12.2003 at 00:10:25

včasih bi bilo fino, da bi ljudje malo vedeli kaj počenjo, kaj drugi odgovarjajo in na kaj sami replicirajo

včasih pomaga, da greš skozi lastne!!!! poste

skratka, pravi blagoslov je, ko ljudje uporabijo puding, ki mu antropologi rečejo možgani


zdaj pa ugotovi ali gre za razkrivanje, sprejemanje, sprijaznjenje, akcijo, reakcijo, ISKRENO spoznavanje ali le težave z lastnim egom, ko pač je potrebno biti viden in slišen

pa predno repliciraš prosim preberi svoje poste, a velja?





Devi wrote on 29.12.2003 at 23:11:07:
kak referat, sinjeoka, ja hvala, kaj nej rečem :P
zgleda da maš vtis, da sem te hotla negirat, drugač si ne znam razložit tolk pozornosti, (v bistvu pa sploh nisem kaj dost brala, kaj zagovarjaš, tak da se je moglo slučajno kaj ujet in nima s tabo osebno čist nič)

sam če si mi že namenila tolk časa, pa ker tvoji zaključki o mojem pisanju ne klapajo čist....

tole linijo si nekak spravla z mano v povezavo (kako, se mi še sanja ne) pa ker je nisem hotla proti tebi obrnit, pa se mi ni dalo ugotavljat, kje si jo sploh pobrala, mi je prišla pravzaprav prav, ko sem vidla, da temu, kako korakoma zadnje čase napredujem, tud lahko rečem linija najmanjšega odpora... ker pravzaprav to tudi je, sam da gre gor ne pa dol.

lahko si jo pa seveda predstavljaš tud pod temi besedami, če ti je ljubše...

hja, vsako tele ima svoj vesele ;D
sicer pa sem že vidla take primere in četud je bil skrajen je bil sam za ponazoritev

sprejemanje JE akcija, ker podrazumeva razumevanje in ozaveščanje (kaj si pa ti pod tem sploh predstavljaš, btw?)

od kje ti ti zaključki, mi ni najbolj jasno, očitno tebi sprejemanje čist nekej druzga pomeni, sam finta je, da je oboje iskanje, ker se tud sprejemanje kr samo od sebe še nikol ni zgodlo... iskreno pa je povsem na mestu, vsaj če bi res rad da te sprejemanje kam pripelje, razen na še en ego trip ovinek

glede osebne krize se strinjam, kritiko sem pa kr tak omenla, izven tvojega konteksta ;) (kot tud skor vse ostalo)


Title: Re: Meje moraš vedno širit, amRe: Strah pred sekso
Post by Devi on 30.12.2003 at 00:38:37

Moji možgani so običajno čist ok, kot predvidevam da je tud tvoje sprejemanje drugih običajno boljše... včas se pa tud zalomi, kaj čmo ;)

Danes se mi je pač pisalo in nisem bla dovolj pozorna, da bi opazla, kolk je tebi vse skupaj pomembno...

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by gape on 30.12.2003 at 00:50:31

Sprejemanje najslabšega v sebi
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=991906683;start=23#23

sprejemanje
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=988403498;start=

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by Devi on 30.12.2003 at 09:49:31

LOL ;D ;D ;D
ti si faca kreden :-*
(btw, pa si res ziher, da si to ti?) ;) ;D

Title: Re: Meje moraš vedno širit, amRe: Strah pred sekso
Post by sinjeoka on 30.12.2003 at 10:52:01

ej Devi pa zakaj misliš, da se pogovarjam s tabo?

Tudi jaz lapam izven konteksta

;D  ;D  ;D  ;D  ;D  ;D  ;D  ;D  ;D  ;D  ;D  ;D  ;D  ;D



Devi wrote on 30.12.2003 at 00:38:37:
Moji možgani so običajno čist ok, kot predvidevam da je tud tvoje sprejemanje drugih običajno boljše... včas se pa tud zalomi, kaj čmo ;)

Danes se mi je pač pisalo in nisem bla dovolj pozorna, da bi opazla, kolk je tebi vse skupaj pomembno...


Title: Re: Strah pred seksom...
Post by S... on 30.12.2003 at 18:59:51

Ok, zdej mam pa še eno vprašanje glede sprejemanja ki mu sledi akcija...

Kot vidim imam dve možnosti:

Prva je, da ne naredim nič... Pač opazujem sebe, se zavedam problema,, ga počasi poskusim razumet, najti vzrok, ga odpravit, s tem bom potem tut najvrjetneje spremenil svoje mnenje o problemu, kar bo posledično in brez pretiranega napora vplivalo na moj life in samo od sebe vodilo v akcijo...

Druga varianta je pa, da takoj ko se zavedaš problema enostavno (no, ni tok enostavno) prenehaš počet stvari ki si jih počel, si non-stop na preži in si ne pustiš da bi napake ponavljal... Ta možnost zahteva več truda, pa tut takojšno akcijo, in naporno spreminjanje lastnega življenja še pred prepričanjem... Saj veste, težko je počet nekaj v kar samo na pol vrjameš da je res za kaj dobro :( ...

...katero možnost izbrati? Nagibam se k prvi, ampak nisem prepričan da ni ta samo past ega ki se boji pretiranih sprememb? Pa da ni prva možnost samo izgovor, da odlašam s dejanji ki bi vrjetno že morala biti storjena? Ampak po drugi strani se mi zdi pa druga možnost boj proti egu, kar pa ni sprejemanje... Boj pa ego lih tko fila, a ne? Ne vem, mogoče sem si pa že sam odgovoru... Zmagat ne moreš, lahko pa sprejmeš ane ;) ... Tko kot final fight v tazadnji matrici :D ...

Hihi, mam totalno zmedo v glavi... Kakšne so pa vaše izkušnje, kako vi rešujete take probleme? A smo res vsi ljudje taki, da se nam more res cel svet na glavo podret da se premaknemo in pomislimo da mogoče nekaj ni v redu...?

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by gape on 30.12.2003 at 19:09:44

taprva varjanta bo po moje kr kulj

če prej ne opaziš, opaziš zihr takrat ko je 'grlo polno vode' ...

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by Amstel on 06.01.2004 at 19:19:48


S... wrote on 30.12.2003 at 18:59:51:
Hihi, mam totalno zmedo v glavi... Kakšne so pa vaše izkušnje, kako vi rešujete take probleme? A smo res vsi ljudje taki, da se nam more res cel svet na glavo podret da se premaknemo in pomislimo da mogoče nekaj ni v redu...?


Predvsem je strup se primerjati z drugimi. Ker narediš ogromno škodo. Sebe ne vidiš kot človeka, kot vredno bitje. Jemlješ si veljavo, ocenjuješ se na osnovi videza, skratka, totalno površinsko delaš s seboj.

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by ninamokra on 26.01.2004 at 21:59:41

to zna biti pa noben oproblem :Dsprosti se in Prepusti

Title: Re: Strah pred seksom...
Post by en_bk on 27.01.2004 at 19:12:30

Dragi S..

Sicer se le en bk in ivanjščico zebe fest, na poledenelem cvetličnem vzorcu je pa kakršno koli fokusiranje  pak težavno, a se mi kar zdi, da ima tvoj strah pred seksom in nezadovoljstvo s tvojim zunanjim izgledom dokaj prepoznaven skupni imenovalec...zapustilo te je dekle v tvojih mladih letih. Ne ti njo, ona tebe. Niti ni toliko pomembno zakaj. In kaj normalno je v tvojih letih /pravzaprav v vsakih letih/, da se je prikradel dvom v tvoje sposobnosti /seksualne/, v tvoj izgled, v tvoje znanje, s tem pa popačenost pogleda na dejansko stanje. Od dvoma do strahu in nezaupanja vase je pa le stopinja. In vsakič, ko si blizu, te strah pred neuspehom, pred ponovno zavrnitvijo, ohromi. Kaj pa če me spet pusti, kaj pa če sem slab v postelji, kaj pa če nisem dovolj...hm...fest? In podobna vprašanja.
Kaj je sploh v tvoji domeni? Če kemija dela, stopi naprej. Za gradnjo in negovanje odnosa sta potrebna oba. Če se iz kemije razvije ljubezen le pri tebi, jo pri njej ne boš izsilil na noben način. Kar pa se spolnosti tiče, pa tako veš, da je najvažnejši organ glava, pravzaprav...kar je v njej. En je nekoč dejal, da dobrega ljubimca krasi šest bistvenih lastnosti: domišljija, rahločutnost, pronicljivost, čas, čas in čas. Ostalo je v drugem planu.
Pa saj to že veš, zatorej, kar pogumno.
;)

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3!
YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.