Shamaelus wrote on 28.10.2003 at 16:56:17:To da bi se nekdo odločil je tudi nekako lahko psihični vpliv , recimo da nekdo išče neko upornost pa se lahko z avtosugestijo nekako preusmeri, tudi veliko je takih gayov ki si tega nočejo priznat pa pol živijo družinsko življenje... Nekateri kasneje ugotovijo da so gayi nekateri pa tudi ne in živijo normalno...
Strinjam se, da je veliko gejev, ki si tega nočejo priznati, in mučijo sebe in svojo družino s tem, da ne rečejo bobu bob. Mučijo pravim zato, ker menim, da človek, ki si zanika del sebe, ne more ne sebi ne partnerju nuditi sebe celega. Spet nočem posploševati, toda nekateri začnejo z laganjem sebi, nadaljujejo pa z laganjem drugim...neiskrenost po mojem ruši temelje odnosov.
Pri tem pa ne gre le za neiskrenost do sebe, marveč tudi za strah pred reakcijami družbe. Marsikdo ni dovolj močan, da bi se uprl kritikam in se raje poroči, ima otroke in igra dvojno igro. Marsikdaj na škodo vseh udeleženih.
Da bi se odločil za uporništvo na ta način - jaz osebno si tgea ne znam predstavljati. Če bi tvoja trditev veljala, po mojem deluje kvečjemu na nezavedni ravni. Odločitve pa razumem kot dejanja, ki so plod zavestnega ravnanja (odločim se, da grem v trgovino po kruh; odločim se, da peljem psa na sprehod...; ne rečem pa si nekega dne - od danes naprej bom pa veroval v tega in tega Boga, od danes naprej bom pa gej, od danes naprej me pa punce ne bodo več spolno privlačile...)
Precej gejev poznam, pa se od njih zagotovo ni nihče odločil, biti gej.
Shamaelus wrote on 28.10.2003 at 16:56:17:Sploh pa v takem času kjer je homoseksualnost medijsko zlo promovirana bi se lahko tudi nekako obratno zgodilo?
Veliko se piše o homoseksualnosti, to je res, vendar reklam zanjo še nisem zasledil. Če pa debate o pravicah istospolno usmerjenih, debatah o homoseksualnosti na znanstveni ravni (odkrivanje gena, izvora, posledic...) ipd. razumeš kot reklamo, potem se pa pač ne moreva strinjati. Pa si še vedno ne predstavljam, da bi nek, recimo 16-leten poba gledal dokumentarec na TV na to temo in si rekel: "Hej, zadeva pa sploh ni slaba - jaz bom pa tudi gej!" ???
Shamaelus wrote on 28.10.2003 at 16:56:17:Saj to sem tudi mislil saj lahko tudi neko "razmnoževanje" pomeni človeku veliko čustveno zadovoljstvo, da veš da to kar si naredil v življenju lahko tvoj potomec nadaljuje in podobno.. Vse to se zliva v čustva ta proces razmnoževanja ..
"Proces razmnoževanja" je zame absolutno biološka kategorija. Človeški odnosi, ki so s tem povezani pa so po mojem (in po mnenju množice antropologov in drugih humanistov) tisti, zaradi katerih je svet takšen kot je. Tudi družbeni spoli so pomembnejši in pestrejši od bioloških (za ilustracijo samo primer Malezije, kjer poznajo 6 (!) družbenih spolov za razliko od naših dveh).
Ljudje si želimo potomce, jasno. To je del nas, zaradi tega se družba sploh lahko ohrani. Temu ne nasprotujem. Pravim pa, da to ni vse, kar nas definira kot ljudi - prej nasprotno. Nagon in interes po ohranitvi vrste je lasten vsem bitjem. Človeka definirajo druge lastnosti, kot so razum, sposobnost najbolj dovršene komunikacije, poseganje po duhovnosti... Ne strinjam se torej s tem, da bi ljudi ločevali na "normalne in nenormalne" (v pejorativnem smislu) po kriteriju sposobnosti in želje po razmnoževanju. Po mojem se tako ali tako ne sme deliti ljudi na normalne in nenormalne po kakršnemkoli kriteriju. Smo pač vsi drugačni.
Shamaelus wrote on 28.10.2003 at 16:56:17:Nisem napisal da nadomesti seks ampak enako kot prej neko drugo čustveno zadovoljstvo potomcev... Odvisno tudi od posameznikov verjetno bodo nekateri tudi živeli zadovoljivo življenje brez otrok, vnukov večina pa verjetno ne. Poznam tudi nekaj takih hetero ki nimajo družine in so nesrečne ker jih nikdar ne obišče njun otrok itd...
Jaz pa poznam nekatere, ki so brez otrok povsem srečni, ker imajo na pretek časa zase. Ampak to ni bogvekakšen argument. Vztrajam pa pri tem, da otrok ni in ne sme biti zagotovilo ali sredstvo do sreče posameznika. Sreča mora obstajati, da jo lahko z novorojencem delimo, ne pa da od nebogljenega otroka zahtevamo, da nas osrečuje!
Shamaelus wrote on 28.10.2003 at 16:56:17:Kar se pa tiče yin in yanga v sebi, se strinjam da mora tudi to obstojat ampak smisel tega ni samo v tebi samem, ker bi bilo to preveč egoistično ampak tudi okrog nas celotno veselje celoten svet temelji na tem, in ignorirat okolica in poveličevat samega sebe je nekako Crowleyevsko
Poskušanje uravnoteženja sebe po mojem ni poveličevanje ega, marveč povsem legitimen cilj vsakega posameznika. Če s sabo nisi uglašen in zato iščeš elemente, ki ti manjkajo, v drugih, boš lahko postal odvisen od njih. Ali zafrustriran, če ti tega ne bodo nudili.
Jaz sem raje uglašen sam s sabo in na ta način sebe celega poskušam predat svojemu fantu (pa tudi drugim ljudem), ne le svoje polovice, drugo polovico pa neumorno iščem v njem in ga izčrpavam.
Home
Pages: 
