Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 2 3 4 5 
(Read 17933 times)
Samson
5
*****
Offline

RKC je zakon!!!
Posts: 627

Re: HOMOSEKSUALNOST BOLEZEN?
Reply #45 - 01.11.2003 at 22:02:25
 
Jakob_Ostrjan wrote on 01.11.2003 at 15:24:42:
Kar se tiče seksa:
probajte tole: v primerni atmosferi naj vam partner zaveže oči, potem pa naj vam brez vaše vnaprejšnje vednosti pripelje v posteljo nekoga, ki bo istega spola kot vi in se prepustite njegovemu obdelovanju, misleš, da vam to dela partner. Če bo ta tretja oseba znala zadevo izpeljati tako, da ne boste ugotovili kdo je, boste uživali čez vse meje. Bolno se vam bo zdelo šele takrat, ko boste zvedeli, kdo vam je pričaral nebeški orgazem. No, upam, da se vam ne bo tako zdelo, pač pa se boste nekaj naučili o sebi.

V seksualnem smislu smo vsi biseksualci, samo preveč strah vas je, da bi si to priznali.


A tako ti meni to misliš, dragi Jakob? Vedi, da si v totalni zmoti. Vsak normalen heteroseksualec bo takoj zaznal tako poceni prevaro, kot jo predlagaš ti. Očitno o teh zadevah nimaš niti najbolj oddaljenega pojma. Malo osnovnega znanja iz psihologije osebnosti ti nebi škodilo. Garantiram, da v tem primeru nebi zapisal takega fantazma. Vse to se je rodilo v tvoji glavi, da bo zadeva čisto jasna.

Pa brez zamere. Hotel sem ti le povedati, da ni zaupati svojim fantazijam, kajti običajno so fantazije v velikem razkoraku z resnico.

Pa fejst bod!
Back to top
 

Prijateljski pozdrav!&&&&KRISTUS NAS VSE LJUBI! &&Nikoli ne pozabi tega!&&&&Samson
 
IP Logged
 
Shamaelus
1
*
Offline

I love YaBB 1G - SP1!

Posts: 31

Re: HOMOSEKSUALNOST BOLEZEN?
Reply #46 - 01.11.2003 at 22:25:35
 
picola wrote on 01.11.2003 at 21:57:25:
V njigi Milivojeviča je pedofilija opisana na tak način:V svojem sistemu tolmačenja psihe Jung pri moškem odkriva,v njegovem nezavednem,določeno predstavo o ženski,ki jo imenuje anima in pri ženski,v njenem nezavednem,predstavo o moškem,ki jo imenuje animus(mati in oče,torej).Potem prvotna vsebina anime in animusa prehaja skozi določene transformacije,ki odgovarjajo različnim etapam individualnega razvoja in dozorevanja.Vsebina anime je lahko na začetku podoba matere in že v naslednji razvojni fazi je to lahko punčka iz soseščine,nato učiteljica,rock zvezda...V vsaki razvojni fazi se lahko vsebina,ki se nahaja v animi fiksira,zato ima oseba kasneje v življenju svoj 'tip' ženske/moškega,ki odgovarja vsebini anime.Moški,ki ni razrešil ojdipske faze razvoja, išče tip ženske,ki ga spominja na mamo,moški,ki je fiksiral podobo najstnice bo kasneje v življenju pokazal naklonjenost do najstnic in moški,ki so v otroštvu fiksirali podobo punčke kot vsebino svoje anime,kažejo pedofilna nagnjenja.Evo to je to.Se pravi Devi,da si dobro sklepala.
Lep večer vsem. Kiss

Ah takšni sklepi so lahko ovrženi, veliko takih "anim" je bilo napisanih tudi glede homoseksualnosti pred leti ko je to veljalo še za bolezen, ampak vse ta "nime" o homoseksualnosti so bile ovržene iz družbenih pogledov na to.
Back to top
 
 
IP Logged
 
picola
5
*****
Offline

Življenje je lepo
Posts: 667
Novo mesto
Gender: female
Re: HOMOSEKSUALNOST BOLEZEN?
Reply #47 - 02.11.2003 at 20:10:57
 
SmileyPotem pa ovrzi.Razširi mi obzorje.
Hvala. Smiley
Aja pa še to.Praviš,da je bilo takšno razmišljanje prisotno takrat,ko so še mislili,da je homoseksualnost bolezen. ??? ???O čem se pa mi zdej menmo tukej?A nisi glih ti tisti,ki hoče odgovor na to vprašanje,zdej pa praviš,da je blo takšno razmišljanje prisotno v preteklosti...Ne vem,mogoče sem pa jst vse skup narobe poštekala... ??? Embarrassed
Lep večer ti želim. Cheesy
Back to top
 

Ljubezen vedno prevlada!
 
IP Logged
 
Shamaelus
1
*
Offline

I love YaBB 1G - SP1!

Posts: 31

Re: HOMOSEKSUALNOST BOLEZEN?
Reply #48 - 02.11.2003 at 23:33:47
 
picola wrote on 02.11.2003 at 20:10:57:
SmileyPotem pa ovrzi.Razširi mi obzorje.
Hvala. Smiley
Aja pa še to.Praviš,da je bilo takšno razmišljanje prisotno takrat,ko so še mislili,da je homoseksualnost bolezen. ??? ???O čem se pa mi zdej menmo tukej?A nisi glih ti tisti,ki hoče odgovor na to vprašanje,zdej pa praviš,da je blo takšno razmišljanje prisotno v preteklosti...Ne vem,mogoče sem pa jst vse skup narobe poštekala... ??? EmbarrassedLep večer ti želim. Cheesy

Narobe si poštekala. Očitno pa mamo tu samo drugačna merila... Mislim glede teh anim je bilo veliko napisanega tudi za homoseksualnost, ne vem kako lahko nekaj takšnega kot si ti napisala da je to absolutni razlog zakaj je nekomu nekaj všeč pol je enako RAZLOG zakaj je nekomu všeč homoseksualnost oz. isti spol iz podobnih razlogov razvijanja človeka... Tako da je ta stvar zlo plitva... Kar se pa tiče "bolezni" homoseksualnosti sem mislil na to, da so takšne teorije kot si jih ti sedaj napisala obstajale tudi za homoseksualnost vendar takrat ko je veljala homoseksualnost za bolezen, ko je uradno bila ovržena teorija da je homoseksualnost bolezen so bile tudi te teorije ovržene, trenutno je nagnjenje k otrokom še vedno označena za bolezen tako da tudi te teorija z "animami" še vedno obstajajo, če pa bi slučajno veljalo da nagnjenje k otrokom ni bolezen pa tudi te plitke teorije nebodo več držale... V glavnem malo bluzim ampak hočem povedat da veljajo drugačna merila za iste stvari. Teorije o animah obstajajo tako za eno kot za drugo odvisno samo od družbe al jih bodo sprejele ali ne, ampak glede na to da se zelo borite za človekove pravice človeško osebnost mislim da ni ravno to nekaj kar bi dokazovalo zelo iracionalno dejstvo. In če se že ukvarjaš "ZAKAJ" je nekomu všeč nekaj drugemu pa drugo potem se moraš z obeh stvareh in slej ko prej prideš do podobnih rezultatov, ne pa da nekaj kar takoj ignoriraš ker je družbeno sprejemljivo z drugimi se pa še kar naprej ukvarjaš in potrjuješ samo takšne relativne iracionalne teorije. Seveda pa še vedno govorim o tistih ki samo čutijo da so jim všeč otroci, ne pa o tistih ki so pedofili...
Back to top
 
 
IP Logged
 
Jakob_Ostrjan
4
****
Offline

Samo srce
Posts: 471
Kranj
Gender: male
Re: HOMOSEKSUALNOST BOLEZEN?
Reply #49 - 03.11.2003 at 11:27:10
 
Čakte no!

Trdim, da je seksualni užitek enak, ne glede na to, kdo ga povzroča! Fizično-psihološki seksualni užitek, da se razumemo!

Kar se pa čustev tiče, sem pa tudi že povedal: spol ni važen, kdor zna ljubiti iskreno, bo to tisti, ki mu je ta ljubezen namenjena, tudi začutil. Če je seveda tega sposoben. In sploh ni nujno, da take sorte ljubezen vsebuje tudi seks. Trdim: zadovoljevanje potrebe po ljubezni ni odvisno od spola.

Malo nerodno je, če živiš tako, da pri enem človeku zadovoljiš seksualne, pri drugem pa ljubezenske potrebe. To ni ravno modro, lahko bi rekel, da niti naravno ni.

Kar se pa tiče pedofilije: druge razlage, kot da gre za poravnavo karmičnih posledic, ne vidim. Drugače si res ne znam razlagati, zakaj je tako razširjena.
Back to top
 

PA BOHLONEJ, K' STE TOLE BRAL...
 
IP Logged
 
bp
Ex Member




Re: HOMOSEKSUALNOST BOLEZEN?
Reply #50 - 03.11.2003 at 21:55:44
 
Shamaelus wrote on 29.10.2003 at 09:06:27:
Mislil sem na človeka kot "dušo" oz. možgane zavest...

Shmelkus,

Uff, ti si pa po mojem mnenju precej nevaren tip.

Ti ne bi zdravil samo telesa, kar pocne sicer medicina, ampak bi zdravil duso in pa zavest povrh.  Shocked

No v tem primeru pa jest mislim, da bi si moral iti cimprej malo zdravit svojo manipulantsko duso, ker je resno bolna.

bp
Back to top
 
 
IP Logged
 
Shamaelus
1
*
Offline

I love YaBB 1G - SP1!

Posts: 31

Re: HOMOSEKSUALNOST BOLEZEN?
Reply #51 - 04.11.2003 at 21:58:06
 
Ja sam kar ti bp misliš ne velja če se že sam zdraviš ta tvoja misel je samo proizvod bolnosti tako da če sva že oba bolna ni ravno pametno da svetujema oz. celo zdraviva edn drugega...
Back to top
 
 
IP Logged
 
bp
Ex Member




Re: HOMOSEKSUALNOST BOLEZEN?
Reply #52 - 05.11.2003 at 10:39:49
 
Shamaelus wrote on 04.11.2003 at 21:58:06:
Ja sam kar ti bp misliš ne velja če se že sam zdraviš ta tvoja misel je samo proizvod bolnosti tako da če sva že oba bolna ni ravno pametno da svetujema oz. celo zdraviva edn drugega...

doktor bp se je zaenkrat zadrzal se posebej pri postavljanju diagnoz in moznih terapij v javnosti, vendar so ga nekateri simptomi in pa vedenje, gledane skozi smaelusove teorije bolezni in zdravja, pripravili do tega, da je v skladu s svojo etiko moral opozoriti na akutnost in kriticnost opazenih simptomov in se je zato cutil dolzan opozoriti ne samo na potrebnost, temvec tudi na nujnost takojsnjega zdravljenja

drbp
Back to top
 
 
IP Logged
 
bogglefreak20
3
***
Offline


Posts: 180

Gender: male
Re: HOMOSEKSUALNOST BOLEZEN?
Reply #53 - 05.11.2003 at 15:22:49
 
Jakob_Ostrjan wrote on 03.11.2003 at 11:27:10:
Čakte no!

Trdim, da je seksualni užitek enak, ne glede na to, kdo ga povzroča!  


Ni res!  Angry Eni znajo, eni pa ne.  Wink Grin
Back to top
 

Beatus, qui venit in nomine Domini!
 
IP Logged
 
Jakob_Ostrjan
4
****
Offline

Samo srce
Posts: 471
Kranj
Gender: male
Re: HOMOSEKSUALNOST BOLEZEN?
Reply #54 - 05.11.2003 at 15:35:36
 
Ajano, to že, to že!

V mislih sem imel teoretično situacijo, valda, da je stopnja orgazma odvisna še od česa drugega kot pa samo od načelnega vprašanja, kakšnega spola sta udeleženca oziroma udeleženci seksualne seanse...
Back to top
 

PA BOHLONEJ, K' STE TOLE BRAL...
 
IP Logged
 
H4W
1
*
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 1

Re: HOMOSEKSUALNOST BOLEZEN?
Reply #55 - 04.11.2013 at 16:15:58
 
Najprej en lep pozdrav vsem skupaj! Rad bi vam podedal, da rešitev obstaja! Veliko truda je potrebno vložiti v za to vendar se splača!

Naj se vam malo predstavim, moje ime je Roman, sem fant, ki se je ozdravil homoseksualnosti in sedaj živi srečno in zdravo življenje. Moja zgodba se je začela pri 14 letih. V tistem obdobju sem opazil, da so mi moški všeč bolj kot ženske in takrat sem prvič začel razmišljati o tem, da z mano nekaj ni vredu. Medtem ko so moji sošolci imeli odnose s puncu, sem sanjal o tem, da bi imel odnose s fantom. Ne morem reči, da mi punce niso bili všeč, seveda so mi bili, ampak privlačili so me moške in to precej starejše od mene. Imel sem punco, s katero sva se zaradi nesporazuma hudo skregala in takrat sem zapadel v globoko depresiji, saj mi je bila ona všeč, samo pač ni samo ona, kot že pravim tudi starejši moški so me privlačili.

Skratka fantje, to kar vam bom sedaj povedal ni lahko sprejeti, ampak potrudite se. Homoseksualnost je bolezen, vendar bolezen ozdravljiva! Predvidevam, da če ste tu potem ste tako kot jaz spoznali, da potrebujete transformacijo, če je res tako-me veseli. Potem ste na dobri poti, če pa ne... Kaj naj vam rečem? Biti homoseksual ali ne je v končni fazi lastna izbira-vse je v glavi.

Torej bom nadaljeval s svojo zgodbo. Do 20 let se nisem mogel pripraviti do tega, da grem do specialista, sram me je bilo priznati, da sem gej. V sebi sem čutil, da nujno potrebujem spremembo, a nisem bil pripravljen na to, kajti zavedal sem se, da bo potrebno totalno prekrojiti lastno osebnost in izbrati čisto drugo po, vendar če sedaj pogledam nazaj, mi postane jasno, da to pravzaprav nikoli nisem bil jaz, da sem sebe dejansko narobe dojemal, to mi je šele sedaj postalo jasno. Skratka pri 20 letih sem začutil silno potrebo po moškem in sem čutil, da že izgubljam kontrolo nad situacijo in če se pojavi kakšen lepotec, se mu sigurno ne bom mogel upreti. S tesnobo sem se odločil, da preden naredim ta korak moram poskusiti poiskati pomoč, tako sem prišel do specialista. Od takrat se je moje življenje spremenilo, sedaj sem srečno poročen, moja žena pa pričakuje otroka, jaz pa pomagam ljudem, ki imajo isti problem, kot sem ga nekoč imel jaz. Torej če se spomnim prvega dneva pri psihiatru je bil to najtežji trenutek, priznati, da sem istospolno usmerjen. Najin pogovor je potekal sproščeno, a kljub temu sem se tresel od strahu. Gej sem. Pogledal me je in rekel, da ni nujno, da sem gej. Nato mi je začel postavljati kočljiva vprašanja. Opišite mi prosim svoje otroštvo. Kakšno je bilo? Kar vam je bilo všeč in kaj ni bilo? Kako ste se razumeli s starši? Povedal sem mu, da imam starejšega brata s katerim se nikoli nisva razumela. On je vedno dobival vse, kar si je zaželel, bil sem nanj ljubosumen, jezen nanj, saj starši so njega imeli radi, mene pa niso marali, zaradi tega sem se počutil osamljenega. Brat je nosil lepa oblačila, jaz pa to kar je ostalo potem, ko on ni več tega rabil. Oče me ni nikoli maral. Specialist me je začudeno pogledal in vprašal, kako sem lahko v to prepričan? Nikoli se mi nasmehnil, niti objel me ni, medtem ko je mojemu bratu ves čas smehljal. Psihiatr me je pogledal in rekel, da ve v čem je težava. Nato me je vprašal, kdaj sem ugotovil, da so mi moški všeč. Pri 14 letih-je bil moj odgovor. V čem je torej problem? Kaj je z mano narobe? Takrat mi je odgovoril, da je težava-travma iz otroštva, tako kot je pravzaprav že na začetku domneval. Oce vam ni posvečal dovolj pozornosti, ki je potrebna za to, da transformira čloeka v osebnost, oziroma fanta v odraslega moškega. Na tej fazi se je pri vas vse ustavilo, tako, da ste se pravzaprav odrekli svojemu jazu, torej ste se odrekli svoji moškosti in se niste počutili popolnega. Ko ste vstopili v obdobje pubertete, je vaše telo začelo proizvajati hormone, posledično ste začutili željo po spolnosti, kar je normalno, vendar travma iz otroštva še ni bila zaceljena, zato je ostajala nezadovoljena želja po očetovi toplini, ki je niste bili deležni v obdobju svojega otroštva. Zaradi pubertete so se začeli pojavljati misli po seksu, ko vidite moškega, ki je bolj fizično bolj močan od vas, čutite željo po seksu in še čutite, da ko se boste poistovetili z njim preko spolnega odnosa, se boste, pa čeprav samo za trenutek počutili ljubljenega, popolnega, imeli boste občutek, da ste našli svoj izgubljeni jaz, ampak to je napačno mišljenje, saj v resnici vam bo še huje, na koncu se boste počutili razočaranega, ko se bo vse končalo, saj problem je v tem, da telesno se že lahko poistovetite, duhovno pa ne morete in prav to bo zbujalo občutek razočaranja, Lahko to primerjamo z uživanjem droge, ko le to zaužiješ, se počutiš fenomenalno, čez čas pa zapadeš v depresijo in znova potrebuješ dozo in to se ponavlja iz dneva v dan.

Nato me je vprašal kakšne prijatelje sem imel ob sebi-odgovoril sem mu, da pravzaprav nisem nikoli imel dobrih prijateljev, nisem se želel z nobenim preveč družiti, kar sedaj seveda močno obžalujem. Povedal mi je je, da je tudi to lahko prispevalo k razvoju homoseksualnosti, saj za normalen in zdrav razvoj je zelo pomembno druženje tako s fantji kot s puncami. Pomanjkanje enega prevede do disbalance. Torej kaj je pri vas povzročilo to bolezen: pomanjkanje prijateljev+nezadovoljena želja po očetovi toplini+puberteta. Razumete sedaj-me je vprašal. Ja, ampak naj se znebim tega gnusa, povejte mi prosim? Potem me je kar nepričakovano vprašal, kateri tip moških mi je všeč? S tesnobo sem odgovoril-postaven, mišičast, intelektualen, z velikim p......Stop! Me je kar naenkrat ustavil, namesto, da sanjate, da ste  v objemu lepotca, se predstavljajte, da ste vi on! Ne, da ste z njim, ampak, da ste vi pravzaprav on, nato se vprašajte, kaj lahko jaz storim, da bom postal podoben njemu ali celo boljši od njega? Torej kaj? Najprej je potrebno dvigniti samopodobo-je rekel, in me je prosil, da na list papirja napišem vse svoje dobre in slabe lastnosti. Napisal sem vse slabe in nobene dobre. Med slabimi sem napisal, da sem: gej, pomehkužen, pesimist, debeluh(takrat je bila to čista resnica, imel sem namreč 100 kg), da sem agresiven, skratka vse, to kar sem takrat dejansko mislil o sebi. Sedaj pa se poglejte z drugi strani, mi je povedal psihiatr, če že ne morete najti dobre stvari, potem pa delajte vsaj nad svojimi pomanjklivostmi, če se vam zdi, da ste predebeli,  se začnite ukvarjati s športom in uredite prehrambene navade, če ste pesimist glejte več pozitivnih slik, družite se s pozitivnimi ljudmi, če ste agresiven, pa ste pomehkužen naučite se govorite ne in tako naprej, od vas je odvisno kakšno samopodobo boste imeli.  Kar potrebujete je celjenje travme iz otroštva, zato bo potrebno spremeniti vaš krog poznanstv, vsi homoseksualci všeč vam ali na, morajo ostati v preteklosti, to ne bo enostvano, vendar če ste se trdno odločili, poti nazaj več ni, če ste sedaj pripravljeni žrtvovati nečem, se vam bo to kasneje trojno obratovalo. Razumite, da vas na drugi strani tega temnega predora čaka sreča, splača se potruditi. Sedaj, ko pridete domov, pa vas prosim mladenič, da naredite naslednje. Vzemite sliko, nekoga, ki bi mu radi zaupali težavo in jo držite pred sabo. Začnite prepovedovati sliki svoj problem tako, kot bi se pogovarjali z živim človekom. Začnite z zgodbe o otroštvu, bolelo vas bo, obujali boste stare boleče spomine, vendar bodite iskreni sami s sabo, nihče vas ne bo slišal, povejte vse kar vas muči in vam bo postalo lažje, osvobodili se boste destruktivnih misli. Ko sem prišel domov sem našel sliko očeta in začel svojo izpoded. Ja, res je tako, kot sem že na začetku povedal, nikoli nisem  bil z očetom v dobrem odnosu, zaničeval me je, poleg tega sem bil še debel, sošolci so se mi posmehovali, bil sem čustveno labilen, vsaka stvar me je lahko prizadela, medtem ko sem to govoril sem začel na glas jokati, bolelo me je celo telo, a kljub temu sem nadaljeval. Brat je imel vse, starše so njega oboževali. Mene pa ne. Zakaaj? Kaj sem jaz narobe naredil, da me ne marajo? Hočem biti normalen, to nisem jaz, to je deformirana podoba mene, jaz sem drugačen, ljubim ženske, privlačijo me! Moški sem, moški sem, MOŠKI SEM! NI VEČ DVOMOV. Na koncu sem že skoraj vpil. Bolelo me je, ko me je oče zavračal, priznam, da me je to neznansko travmiralo, a zdaj je že vse minilo, hočem imeti normalno družino, hočem žensko, ki jo ljubim in ki ljubi mene, hočem prijatelje, s katerimi se bom družil in ne spal, hočem se ozdraviti homoseksualnosti in normalno živeti, vem da zmorem, verjamem vase, močna osebnost sem! Naslednjič sem bil spet na obisku pri psihiatru, povedal sem mu, da potem, ko sem spregovoril doma, se počutim prenovljenega. Vprašal me je o punci, katero sem imel- Povedal sem mu, da mi je bila resnično všeč, vendar me je bilo hkrati strah, da bo ona prej ko prej zvedela o moji netradicionalni orientaciji. Razumem vas, mi je rekel specialist, vendar priznajte si, da ste se ustrašili svojih čustev, zato ste jih raje blokirali, da se ne bi počutili razočaranega, da se ne bi ponovila travma iz otroštva. Kaj naj naredim sedaj? Najdite si punco, ki jo boste resnično ljubili in, ki bo ljubila vas in predvem vas bo razumela, ne pozabite pa na terapijo in me redno obiskujte dokler se popolnoma ne ozdravite. Čez 3 mesece sem sem se končno ozdravil, zdaj vem, kaj se je pravzaprav dogajalo z mano, našel sem punco s katero sem bil skregan in ji vse razložil, postala sva par. Sedaj je med nama močna ljubezen, svoje preteklosti pa se nič več ne spominjam, postal sem drug človek-srečen, zadovoljen, imam dobro službo, ogromno ponudb, počutim se koristnega, moja samopodoba se iz dneva v dan vse bolj zvišuje, predvsem pa me dela srečnega ljubljena oseba. Sedaj pa pomagam drugim, ki imajo sedaj isti problem, kot sem ga nekoč imel jaz. Sedaj lahko končno rečen, da sem HETEROSEKSUAL

Če zmorem jaz, zmorete tudi vi, upam, da vam je bila moja zgodba koristna. Če boste potrebovali kakšen individualen nasvet, mi prosim pišite na moj mail: hetero4ewer@gmail.com Odgovoril bom vsem:)
Back to top
 
 
IP Logged
 
Eva
5
p
*****
Offline


Posts: 2606
Kranj
Gender: female
Re: HOMOSEKSUALNOST BOLEZEN?
Reply #56 - 05.11.2013 at 17:50:43
 
H4W wrote on 04.11.2013 at 16:15:58:
Najprej en lep pozdrav vsem skupaj! Rad bi vam podedal, da rešitev obstaja! Veliko truda je potrebno vložiti v za to vendar se splača!

Naj se vam malo predstavim, moje ime je Roman, sem fant, ki se je ozdravil homoseksualnosti in sedaj živi srečno in zdravo življenje. Moja zgodba se je začela pri 14 letih. V tistem obdobju sem opazil, da so mi moški všeč bolj kot ženske in takrat sem prvič začel razmišljati o tem, da z mano nekaj ni vredu. Medtem ko so moji sošolci imeli odnose s puncu, sem sanjal o tem, da bi imel odnose s fantom. Ne morem reči, da mi punce niso bili všeč, seveda so mi bili, ampak privlačili so me moške in to precej starejše od mene. Imel sem punco, s katero sva se zaradi nesporazuma hudo skregala in takrat sem zapadel v globoko depresiji, saj mi je bila ona všeč, samo pač ni samo ona, kot že pravim tudi starejši moški so me privlačili.

Skratka fantje, to kar vam bom sedaj povedal ni lahko sprejeti, ampak potrudite se. Homoseksualnost je bolezen, vendar bolezen ozdravljiva! Predvidevam, da če ste tu potem ste tako kot jaz spoznali, da potrebujete transformacijo, če je res tako-me veseli. Potem ste na dobri poti, če pa ne... Kaj naj vam rečem? Biti homoseksual ali ne je v končni fazi lastna izbira-vse je v glavi.

Torej bom nadaljeval s svojo zgodbo. Do 20 let se nisem mogel pripraviti do tega, da grem do specialista, sram me je bilo priznati, da sem gej. V sebi sem čutil, da nujno potrebujem spremembo, a nisem bil pripravljen na to, kajti zavedal sem se, da bo potrebno totalno prekrojiti lastno osebnost in izbrati čisto drugo po, vendar če sedaj pogledam nazaj, mi postane jasno, da to pravzaprav nikoli nisem bil jaz, da sem sebe dejansko narobe dojemal, to mi je šele sedaj postalo jasno. Skratka pri 20 letih sem začutil silno potrebo po moškem in sem čutil, da že izgubljam kontrolo nad situacijo in če se pojavi kakšen lepotec, se mu sigurno ne bom mogel upreti. S tesnobo sem se odločil, da preden naredim ta korak moram poskusiti poiskati pomoč, tako sem prišel do specialista. Od takrat se je moje življenje spremenilo, sedaj sem srečno poročen, moja žena pa pričakuje otroka, jaz pa pomagam ljudem, ki imajo isti problem, kot sem ga nekoč imel jaz. Torej če se spomnim prvega dneva pri psihiatru je bil to najtežji trenutek, priznati, da sem istospolno usmerjen. Najin pogovor je potekal sproščeno, a kljub temu sem se tresel od strahu. Gej sem. Pogledal me je in rekel, da ni nujno, da sem gej. Nato mi je začel postavljati kočljiva vprašanja. Opišite mi prosim svoje otroštvo. Kakšno je bilo? Kar vam je bilo všeč in kaj ni bilo? Kako ste se razumeli s starši? Povedal sem mu, da imam starejšega brata s katerim se nikoli nisva razumela. On je vedno dobival vse, kar si je zaželel, bil sem nanj ljubosumen, jezen nanj, saj starši so njega imeli radi, mene pa niso marali, zaradi tega sem se počutil osamljenega. Brat je nosil lepa oblačila, jaz pa to kar je ostalo potem, ko on ni več tega rabil. Oče me ni nikoli maral. Specialist me je začudeno pogledal in vprašal, kako sem lahko v to prepričan? Nikoli se mi nasmehnil, niti objel me ni, medtem ko je mojemu bratu ves čas smehljal. Psihiatr me je pogledal in rekel, da ve v čem je težava. Nato me je vprašal, kdaj sem ugotovil, da so mi moški všeč. Pri 14 letih-je bil moj odgovor. V čem je torej problem? Kaj je z mano narobe? Takrat mi je odgovoril, da je težava-travma iz otroštva, tako kot je pravzaprav že na začetku domneval. Oce vam ni posvečal dovolj pozornosti, ki je potrebna za to, da transformira čloeka v osebnost, oziroma fanta v odraslega moškega. Na tej fazi se je pri vas vse ustavilo, tako, da ste se pravzaprav odrekli svojemu jazu, torej ste se odrekli svoji moškosti in se niste počutili popolnega. Ko ste vstopili v obdobje pubertete, je vaše telo začelo proizvajati hormone, posledično ste začutili željo po spolnosti, kar je normalno, vendar travma iz otroštva še ni bila zaceljena, zato je ostajala nezadovoljena želja po očetovi toplini, ki je niste bili deležni v obdobju svojega otroštva. Zaradi pubertete so se začeli pojavljati misli po seksu, ko vidite moškega, ki je bolj fizično bolj močan od vas, čutite željo po seksu in še čutite, da ko se boste poistovetili z njim preko spolnega odnosa, se boste, pa čeprav samo za trenutek počutili ljubljenega, popolnega, imeli boste občutek, da ste našli svoj izgubljeni jaz, ampak to je napačno mišljenje, saj v resnici vam bo še huje, na koncu se boste počutili razočaranega, ko se bo vse končalo, saj problem je v tem, da telesno se že lahko poistovetite, duhovno pa ne morete in prav to bo zbujalo občutek razočaranja, Lahko to primerjamo z uživanjem droge, ko le to zaužiješ, se počutiš fenomenalno, čez čas pa zapadeš v depresijo in znova potrebuješ dozo in to se ponavlja iz dneva v dan.

Nato me je vprašal kakšne prijatelje sem imel ob sebi-odgovoril sem mu, da pravzaprav nisem nikoli imel dobrih prijateljev, nisem se želel z nobenim preveč družiti, kar sedaj seveda močno obžalujem. Povedal mi je je, da je tudi to lahko prispevalo k razvoju homoseksualnosti, saj za normalen in zdrav razvoj je zelo pomembno druženje tako s fantji kot s puncami. Pomanjkanje enega prevede do disbalance. Torej kaj je pri vas povzročilo to bolezen: pomanjkanje prijateljev+nezadovoljena želja po očetovi toplini+puberteta. Razumete sedaj-me je vprašal. Ja, ampak naj se znebim tega gnusa, povejte mi prosim? Potem me je kar nepričakovano vprašal, kateri tip moških mi je všeč? S tesnobo sem odgovoril-postaven, mišičast, intelektualen, z velikim p......Stop! Me je kar naenkrat ustavil, namesto, da sanjate, da ste  v objemu lepotca, se predstavljajte, da ste vi on! Ne, da ste z njim, ampak, da ste vi pravzaprav on, nato se vprašajte, kaj lahko jaz storim, da bom postal podoben njemu ali celo boljši od njega? Torej kaj? Najprej je potrebno dvigniti samopodobo-je rekel, in me je prosil, da na list papirja napišem vse svoje dobre in slabe lastnosti. Napisal sem vse slabe in nobene dobre. Med slabimi sem napisal, da sem: gej, pomehkužen, pesimist, debeluh(takrat je bila to čista resnica, imel sem namreč 100 kg), da sem agresiven, skratka vse, to kar sem takrat dejansko mislil o sebi. Sedaj pa se poglejte z drugi strani, mi je povedal psihiatr, če že ne morete najti dobre stvari, potem pa delajte vsaj nad svojimi pomanjklivostmi, če se vam zdi, da ste predebeli,  se začnite ukvarjati s športom in uredite prehrambene navade, če ste pesimist glejte več pozitivnih slik, družite se s pozitivnimi ljudmi, če ste agresiven, pa ste pomehkužen naučite se govorite ne in tako naprej, od vas je odvisno kakšno samopodobo boste imeli.  Kar potrebujete je celjenje travme iz otroštva, zato bo potrebno spremeniti vaš krog poznanstv, vsi homoseksualci všeč vam ali na, morajo ostati v preteklosti, to ne bo enostvano, vendar če ste se trdno odločili, poti nazaj več ni, če ste sedaj pripravljeni žrtvovati nečem, se vam bo to kasneje trojno obratovalo. Razumite, da vas na drugi strani tega temnega predora čaka sreča, splača se potruditi. Sedaj, ko pridete domov, pa vas prosim mladenič, da naredite naslednje. Vzemite sliko, nekoga, ki bi mu radi zaupali težavo in jo držite pred sabo. Začnite prepovedovati sliki svoj problem tako, kot bi se pogovarjali z živim človekom. Začnite z zgodbe o otroštvu, bolelo vas bo, obujali boste stare boleče spomine, vendar bodite iskreni sami s sabo, nihče vas ne bo slišal, povejte vse kar vas muči in vam bo postalo lažje, osvobodili se boste destruktivnih misli. Ko sem prišel domov sem našel sliko očeta in začel svojo izpoded. Ja, res je tako, kot sem že na začetku povedal, nikoli nisem  bil z očetom v dobrem odnosu, zaničeval me je, poleg tega sem bil še debel, sošolci so se mi posmehovali, bil sem čustveno labilen, vsaka stvar me je lahko prizadela, medtem ko sem to govoril sem začel na glas jokati, bolelo me je celo telo, a kljub temu sem nadaljeval. Brat je imel vse, starše so njega oboževali. Mene pa ne. Zakaaj? Kaj sem jaz narobe naredil, da me ne marajo? Hočem biti normalen, to nisem jaz, to je deformirana podoba mene, jaz sem drugačen, ljubim ženske, privlačijo me! Moški sem, moški sem, MOŠKI SEM! NI VEČ DVOMOV. Na koncu sem že skoraj vpil. Bolelo me je, ko me je oče zavračal, priznam, da me je to neznansko travmiralo, a zdaj je že vse minilo, hočem imeti normalno družino, hočem žensko, ki jo ljubim in ki ljubi mene, hočem prijatelje, s katerimi se bom družil in ne spal, hočem se ozdraviti homoseksualnosti in normalno živeti, vem da zmorem, verjamem vase, močna osebnost sem! Naslednjič sem bil spet na obisku pri psihiatru, povedal sem mu, da potem, ko sem spregovoril doma, se počutim prenovljenega. Vprašal me je o punci, katero sem imel- Povedal sem mu, da mi je bila resnično všeč, vendar me je bilo hkrati strah, da bo ona prej ko prej zvedela o moji netradicionalni orientaciji. Razumem vas, mi je rekel specialist, vendar priznajte si, da ste se ustrašili svojih čustev, zato ste jih raje blokirali, da se ne bi počutili razočaranega, da se ne bi ponovila travma iz otroštva. Kaj naj naredim sedaj? Najdite si punco, ki jo boste resnično ljubili in, ki bo ljubila vas in predvem vas bo razumela, ne pozabite pa na terapijo in me redno obiskujte dokler se popolnoma ne ozdravite. Čez 3 mesece sem sem se končno ozdravil, zdaj vem, kaj se je pravzaprav dogajalo z mano, našel sem punco s katero sem bil skregan in ji vse razložil, postala sva par. Sedaj je med nama močna ljubezen, svoje preteklosti pa se nič več ne spominjam, postal sem drug človek-srečen, zadovoljen, imam dobro službo, ogromno ponudb, počutim se koristnega, moja samopodoba se iz dneva v dan vse bolj zvišuje, predvsem pa me dela srečnega ljubljena oseba. Sedaj pa pomagam drugim, ki imajo sedaj isti problem, kot sem ga nekoč imel jaz. Sedaj lahko končno rečen, da sem HETEROSEKSUAL

Če zmorem jaz, zmorete tudi vi, upam, da vam je bila moja zgodba koristna. Če boste potrebovali kakšen individualen nasvet, mi prosim pišite na moj mail: hetero4ewer@gmail.com Odgovoril bom vsem:)


Ljubezen je zdravilna. In ima neskončno izrazov.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Robi
5
p
*****
Offline

I love to love
Posts: 5651
Dolenjska
Gender: male
Re: HOMOSEKSUALNOST BOLEZEN?
Reply #57 - 05.11.2013 at 17:51:27
 
Še tu se je pojavil ta reklamni komentar za homoseksualnost. Smiley
Back to top
 
 
IP Logged
 
M.L.
5
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 1718

Re: HOMOSEKSUALNOST BOLEZEN?
Reply #58 - 05.11.2013 at 21:55:31
 
Nedvomno je homoseksualnost ena najtežjih in najrazširjenih bolezni današnjega časa. Roman je eden redkih ki so spregledali in začutili homoseksualnost kot bolezen v svoji notranjosti. Velika večina homoseksualcev misli in so tudi prepričani, da je z njimi vsa v redu, so pač enostavno drugačni. Tudi večina hetero sveta misli, da je z homo vse v redu. Ja, slepota ljudi je res neizmerna.

Vendar žal ni tako, Roman mi bo zlahka pritrdil, ker je spregledal in zamenjal temo za svetlobo, večina pa je rajši tava po temi in ima temo za svetlobo.

Romanu je za čestitati, da je premagal to bolezen zla, še več hvale vredno pa je , da je pripravljen pomagati bolanim, se trudi in z resnično ljubeznijo do bližnjega za njegovo ozdravitev.

Pa lep pozdrav.
Back to top
 

Vrnimo Življenju življenje.

 
IP Logged
 
Devi
5
p
*****
Offline

ravno prav
Posts: 5470
Dolenjska
Gender: female
Re: HOMOSEKSUALNOST BOLEZEN?
Reply #59 - 08.11.2013 at 00:03:44
 
M.L., a ni dejansko čist vseeno, katerega spola je spolni partner? ker če gre zgolj za sex, pol je rezultat sexualna potešitev, kar je dobro za ljubo zdravje, če gre pa za ljubezen, pa itak nima spola.

zakaj se ti zdi potrebno ukvarjat se s tem in komplicirat nekomplicirane stvari? eni stopijo v hišo čez sprednja vrata, drugi pa čez zadnja... naredi iz tega problem in pol ga boš zares imel, pa če je realen al pa če ni..

(imho)
Back to top
 

Nobena čarovnija ne more ničesar spremeniti v kaj drugega, tega ni; sprememba v predstavi v srcu čarovnije je spoznanje, ne ustvarjanje.&&(S. Palwick)
 
IP Logged
 
Pages: 1 2 3 4 5