Če med partnerjema ni totalnega odnosa, pol tud do  nezvestobe ne more prihajat. Pol tud če seksaš z /drugim al pa se z njim  kurbaš samo na dohovnem nivoju in  ob tem  taka razmerja  tajiš partnerju,  to  ni nobeno laganje samemu seb. Si iskren not v v saki od teh zvezah tko kot si iskren tud v zvezi s partenerjem, kolkr ta zveza pač obsega. Seb  nč ne lažeš tud če se lažeš naokrog.

Če mata pa partnerja en totalen odnos, če perceptirata /procesirata eden drugega  skoz  drugega in na tak način tud vse druge, pol je vsaka misel  in dejanje, ki ni storjenu vsaj v duhu take percepcije, nezvestoba, bolj rečeno izdajstvo. Jakob v sklad s takim partnesrkim duhom umešča tud swinganje, ki tud po moje ni izdajstvo, samo da jest v tem početju samo eno kompeznacijo za nesposobnost globjega medsebojnega sprejemanja dveh partnerjev, ki sta drug drugemu lahko enkao neskončno zanimiva kot je vsak samemu seb, če bi se upal v svoje globine zazret. Menjavanje partnerjev po moje odnosa ne more poglobit, ker je to le  dinamiziranje odnosa z vnašanjem  zunanje kunkurence. Ker totalen partnerski odnso ni igra ali tekmovanje dveh osebnosti, ampak način bivanja na način sprejemanja sebe prek drugega točno takega kot je in kot si, z vsemi medsebojnimi protoslovji vred, ki sama po seb  vnašajo neskončno dinamiko.

Jaz se ne ubadam preveč s primernostjo izrazov nezvestoba, varanje....
Zame je varanje vsako postavljanje neke druge osebe na partnerjevo mesto - v realnosti in v domišljiji.

kako sem se nasmejal Arskinemu vicu o muji in fati, ko mujo opazi, da je fata med spolnim odnosom nakam hladna, pa jo vpraša: "Koji ti je kurac fata?",
kar bi v slovenskem prevodu nekako pomenilo:
"Kaj se dogaja s tabo fata?"
in fata odvrne na vprašanje utrujeno: "Osmi"
V partnerskem odnosu se dva prepletajoče oplemenjujeta na duhovnem, mentalnem, čustvenem in fizičnem nivoju
in jasnejše so te vezi, lepši je lahko odnos med njima in več si lahko data in podelita in to izpolnjenost njunega odnosa ohranjata v globini samega sebe.
Če mora ženska med ljubljenjem misliti na drugega moškega, da bi ji sploh prišlo, je to za njo res žalostno
in neumno vztrajati v taki zvezi, ki se je iztrošila, v kateri partnerja drug drugemu nimata več kaj dati in vztrajata skupaj, samo še zaradi ekonomskih razlogov, ali otrok.

Ars je napisala:

Če mora moški med seksom misliti na drugo žensko, da se mu sploh dvigne ...

mogoče v teoriji obstajajo tudi taki
v praksi pa je večina moških že zadovoljna  z dejstvom, da ga imajo lepo na toplem

drugače pa so spolne fantazije pri ženskah, (vsaj po njihovih izjavah), mnogo bolj pomembne, kot pri moških, tako pač je

Ježešmarija ježešmarija!

Samo Marjana je dojela bistvo iskrenosti oziroma resnicoljubnosti do sebe.

Harry: če pri sebi poznaš resnico, pa ji nisi zvest, to pomeni, da tvoja dejanja niso v skladu s tem notranjim spoznanjem, nisi naredil nič, oziroma še huje: samemu sebi delaš škodo.

Naprimer, bom navedel kar moj primer: če sem spoznal, da moja partnerka ni več prava zame, mi čisto nič ne koristi, da to resnico priznam samemu sebi, še manj mi koristi, če to povem njej, če potem nič ne naredim, oziroma skupaj narediva.

Lola, Lilith: kar se pa tiče varanja z istospolnimi partnerji v nespolnih situacijah: to ni varanje, ampak zanemarjanje. Torej, spet nekaj negativnega, razdiralnega v partnerstvu.

In pri tem sploh ne gre zato, s kom, ali zaradi katere stvari, se to dogaja. Alpinisti recimo, "varajo" svoje žene s skalo...

Titud: kar si napisal, ne razumem niti besede! Ničesar od tega ne morem prestaviti v resnično življenje. A ti lahko? Če boš, opiši s primerom, prosim.

Zdaj pa še nekaj o tem, koliko ljudi je potrebno za iskren in ljubeč partnerski odnos...

DVA!!!!!!!!!!!!!!!!!

Tisti, ki mislite, da so swingerji samo tisti, ki niso sposobni pravega partnerstva, ste očitno preveč cajtnge brali. Sami tega seveda niste poskusili, niti ne poznate nikogar, ki bi to počel.

Obstajajo pari, ki skupaj živijo 10, 15 let in bolj ali manj stalno prakticirajo skupinski seks in menjavanje partnerjev. Tisti, ki kaj ve o življenju in ljudeh, bo ob prvem srečanju začutil njihovo sproščenost, odprtost, tako znotraj partnerstva, kot do drugih. Med njima pa je prisotna energija podpore, delitve, predvsem pa popolnega sprejemanja drug drugega.

Seveda ne pomeni, da je za doseganje takega vzdušja swinganje nujno. Pravim samo, da kdor je sposoben biti tako iskren do sebe, da si prizna seksualno poligamnost (kar ljudje de facto smo), potem mu ne bo težko sprejeti tudi drugih stvar, tako pri sebi, kot pri partnerju.

Pri tistih, ki imajo več prijateljev za seks in enega, samega, pravega življenjskega partnerja, sploh ne gre za to, da bi bil še kdo prisoten v partnerstvu. Lahko bi bil, samo oni so zavestno poskrbeli, da ni. In to s tem, da skupinski seks jemljejo kot obliko zelo prijetne in uživaške zabave. Tako kot recimo "običajni" Slovencelji jemjejo smučanje ali pa jadranje. Če gre par na smučanje se že dvem drugima paroma, ne bo nobeden od njih mislil ali trdil, da je pa zdaj še nekdo prisoten v njunem partnerstvu. Pravi, izkušeni swingerji pa tako jemljejo tudi seks. A je to res tako težko razumeti?

Lilith wrote on 06.10.2003 at 09:22:50:

S prijateljico grem  raje nakupovat perilo, partnerja pa raje presenetim z novi modrcem, ki mi krasno pristoji.

Jest imam partnerski odnos za tisto čist ta prvo stopnjo, v kateri posmeznik navzven prever svojo sposobnost, da nase zre kot na nekoga drugega. Da ni več zlit s svojim egom in da mu drugi ne služi samo za narcisoidno ogledovanje samega sebe ampak da je v  svojem egu sposben uzret nekoga, ki ni on v celot ampak je samo orodje, ki mu je dano  na voljo v uporabo.  Partner je tle tisti prvi tud  dejansko drugi, ki ti je najboljši test, kol si sam pr seb to nalogo dobr opravu. Skoz ljubezenski  odnos drug drugemu  pomagta razaplajat to navezanost vsak na svoj ego po možnosti tko, da ne skreirata spet enga novga, od katerega bi bla pol spet odvisna kot sta bla prej vsak od svojga.

Evo, jakob, dost teorije, kar hočem povedat je, da partnerja, ki swingata,  izražata svojo  nezmožnost  zlest iz sebe zarad bojazni,  da se ju  bo pol prilastu partnerjev egič al pa da jima bo zavladalo kar neobvladljivega tretje 'ono'.  Po moje ta strah vsak pred sabo zakrivata z množico drugih seksulanih  partnerjev, ki bi jima ta rizik, ki se pojavi med vsakršnim seksom,  razpršili. Podobno  velja po moje za vse partnerje v igri kot tudi za posamična induvidulana varanja/izdajstva, pa naj bodo skrita  al pa ne. V tem lahko uživa le ego, ki uživa v tem,  da si krepi  oblast na terenu, ki je namenjena pravzprav temu, da jo zgubljal.