In kaj nam je torej za storit? Dejmo z eno mero uživat v vsem, kar nama je dano v uživanje! Brez izjem.

saj  smo v bistvu sami seb ta duhovni izvor.

Ker nč  ne posedujemo, niti sebe,  vse nam je dano samo v uživanje.

Če je inteligenca/kreativnost tista tipično človeška lastnost, ki nam na en socialno pogojen način prinaša zadovoljstvo,  pol jo predvsem z  ničemer ne smemo omejevat pa pogojevat, ker se s tem frustriramo kot svobodni individumi.

kaj je treba narest?

Happiness is the absence of the striving for happiness.  

ne stremet za srečo in 'delat na tem', da ona pa jutr pride naokrog (po domače ... še tole popedenam pol bo pa lepo ... ne, lepo je že zdej ... k bo pa še lepš, bo pa tist tud lepo, ampak bo kvaliteta druga), ampak bit srečen, tukaj in zdaj.
kot je ars lepo povedala, pa ixtlan ... in ostali ... sej je vse povedano, vse napisano ...



eh mind
če ti probam odgovort

eh, gape....če jutri ne bi bil pomemben, zakaj se potem ne zadrogiraš ali kako drugače uživaš samo za ta trenutek "zdaj" ?  
kako pa veš da tega trenutka zdaj ne uživam, me sicer praska, ampak to mi ne more več odvzet užitka v trenutku.

saj če je pomembno samo "zdaj" potem zakaj ne "uživaš zdaj"  nonstop  ?  
sej pravm, kako veš da ne?
zdele že ...
(včasih pač ni glih 100% užitek, je pa to odvisno izključno in samo od percepcije (mojega idividuuma))
 
zakaj se izobrazuješ ?
kako veš da se?
največ se izobrazim od vas, potem pa od samoopazovanja ... zdej sm se par dni učil za en izpit (bolj zaradi drugih kot zaradi sebe) ... knjige komi kej berem ... se ne, sploh ne v smislu izobrazbe kao neke šole, katerekoli vrste že.

, zakaj nabiraš kondicijo  ?
moje nabiranje kondicije je enako lopata + kramp

, zakaj "delaš na sebi ?"
viš to ne vem, to se mi zdi da zaradi sebe, je pa čist 100% da je moje delo na sebi, precej drugačno od tvojega dela na sebi. zihr neke reči delava podobno, večine pak skor zihr ne.

, zakaj se preprosto ne vdaš zdajšnjim trenutkom in pozabiš na prihodnost ?
kako veš da se ne?
fotr mi je od zmeri govoru da žvim od dons na jutr, pa to je blo takrat ko nism niti vedu za duhovneže, pa ezo & co
 
zakaj "zdaj" delaš nekaj, z namenom, da boš "zdaj, potem,jutri, v prihodnosti" srečen ?
to delam zelo redko ... en od teh projektov recimo je hiša.
ker v prejšnjem domovanju sm bil minimalno utesnjen.
tudi pri temu projektu, ne gledam na reč tko kot ti, al pa mateja recimo, ona bo popolnoma zadovoljna šele, ko bo hiša tip top, flawless, use fertik ... zihr je srečnejša tuki, kt pa v prejšnji hiši, ni pa še do daske ... jest sm srečen že skoz, odkar sm se uselu, odkar smo začel delat, tud k smo delal sm bil povečini srečen ...  

v bistvu praviš, da "jutri" ni pomemben, saj se ga "tukaj in zdaj" gradi....to je enako kot da bi rekel, da hiša ni pomembna ker je pomembno , da se "tukaj in zdaj" hiša gradi  
NATANKO TAKO ... hiša se gradi in smo srečni v njej, in ona ni pomebna niti pod razno, pomebni smo mi ki jo uporabljamo.

sej pravm
kurac nastane ko stvari postanejo pomebnejše od tistih ki stvari uporabljajo.

osvobajanje od sebe vam lahko marsikaj obrazloži.



morm dodat še tole

obstajajo skrajnosti
materialno življenje
in  
duhovno življenje
...
najprej nas naučijo materialnega, potem sa sami učimo duhovnega (tko je blo pr men). ker smo zlo v materialnem svetu (tukaj in zdaj), je relativno dobr uporabljat tehnike, ki te nekolikanj prestavijo v duhovno, vsaj vsake tolko časa, da se ne pogrezneš preveč v materialno. preveč duhovnega ni dobr, ker zmanjka materialno. the best je, imho, srednja pot ... vsakega eno zdravo mero s čimmanj navezavami.
filozofija za tem je pač ogromna in je ne bi ponavlju.

gape:


a nisi ti oni Gape, ki je zagovornik nameravanja, al je več Gape-ov na tem forumu ?

zakaj nameravaš, če je itak samo "tukaj in zdaj" pomembno ?

Ljubezen je specifično človeška oblika njegovega socialnega bivanja, ker se lahko manisfestira le skoz določene kultutrne obrazce, da jo sploh lahko razpoznamo in jo kot tako tud prakticiramo.

Sebe v bistvu ne posedujemo, ker smo mi sami socialni produkt, tako biološko kot v sprotni interakciji s socilanim okoljem (nega in zgoja staršev, šola, soseka, delovno okolje, jezik, kultura, vera,  narod..). V tem smsilu smo na nek način splošna last, lahko bi se temu tud rekl v božjih rokah, smo ustvarjen za služenje. Ampak smo tud sami božanski, ker  s svojim zavestnim delovanjem sokreiramo to isto socialno okolje tako, da služi nam. Imamo v tem smislu svobodno voljo in odgovornost. Si ustvarjamo socilane pogoje za svoje samoureničevanje in  smo sami seb posreden vir svoje socialne pogojenosti.

Se posedujemo, amak tisto, kar smo v bistvu ni naša 'last', je obča, družbena oz. božja če boga razumemo kot skrajni izraz občosti.      

Svobodna voja ni imanetna lastost zavesti, zavest lahko obstaj brez nje.

Svobodna volja je lastnost zavednja te zvesti, ki je socilana kategorija in je prišla iz socialnih interakcij med ljudi in se sproti širila na vse, kar obsega zavset. Od kje pa paride zavest kot taka, pa je zard mene lahko enako teološko kot filozofsko vprašanje v obeh primerih se je lotevamo skoz zanje in izskušnje iz zakladnice celega človeštva.  

titud, a ves kam te bo pripeljalo to tvoje nenehno spekuliranje? do te mere, da bos "oprijemljivo" zacutu da je se neki vec, ampak da te izkljucno spekuliranje ne more do tja pripeljat. kar je tud neki. neki je boljs k nc.

vcasih je potrebno pridt (oz. nas pripeljat) do tolerancne meje frustracije, da postanemo ponizni. sam kaj ces. ce ne gre drgac, more it pa tko.