exorcist wrote on 28.07.2003 at 17:58:10:Smo že zopet pri mesu????
Ljudje ne ubijamo s tem, kaj pojemo, ampak z naklepnimi mislimi in besedami, lažmi; s srcem grešimo, ne s tem, kar pride v nas (hrano), ampak iz nas, zraven dreka seveda!!!Kdo ti daje pravico, da me degradiraš na nekega
kvazi spiritualista, sebe pa s tem avtomatično povzdigneš nad mene, saj niti ne trdim, da sem nevemkaj, ampak moral bi si prebrati tolen in biti bolj strpen do drugačemislečih (energija gor/dol)
1. Vera in nevera sta kako sestri dvojčici. Človek se iz določenih razlogov, ki jih razum sam večkrat ne pozna, odloči za eno od njih, ne da bi lahko popolnoma odmislil drugo. Vero spremlja nevera in nevero vera. Podobno velja za veliko upanje in brezup ali za ljubezen in zavračanje drugačnosti ali samoljubje.
So ljudje, ki se imajo za verne, a so v resnici neverni, in so drugi, ki se imajo za neverne, a so v resnici verni, kajti vera je predvsem bivanjska vrednota, življenje. Kakor imamo anonimne vernike, tako imamo tudi anonimne nevernike.
Resnično iskanje resnice spremlja dvom, ki človeka spodbuja, da išče dalje.
2. Razodetje, kakor ga najdemo v svetih knjigah je izkustvo svetega - Boga, je hkrati božja refleksija in človeška projekcija. Zato je teologija, ki na njem zida, hkrati antropologija. To velja tudi za krščansko teologijo. Sicer pa je pomembnejši etos, ki izhaja iz evangeljskega razodetja, kakor spoznanje verskih dejstev, resnic: "Kdor ljubi, je od Boga in Boga pozna."
Temeljna načela tega etosa pa so: ljubezen do Boga se kaže v ljubezni do človeka; hudo je treba vračati z dobrim; "Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite vi njim" (Mt 7,12); Bogu se je mogoče približati samo po dobroti in ljubezni, usmiljenju in odpuščanju; kar storimo človeku, storimo Kristusu, Bogu; božje kraljestvo je tam, kjer vlada ljubezen, bratstvo in sestrstvo, evangelij je popoln humanizem.
3. Vera v ožjem pomenu včlenjuje spoznavni, eksistencialni, mistični in institucionalni element. Najpomembnejši je eksistencialni ali bivanjski, življenjski element. Institucija je sicer pomembna, a je velika nevarnost za pristno, osebno vero, ker hitro služi sebi, ne človeku, verski ideji ali verskemu sporočilu. Poudarjanje samo mističnega elementa, kot npr. zakramentalnosti, lahko hitro vodi v farizejstvo. Poudarjanje predvsem intelektualnega ali spoznavnega elementa pa vodi v ideologijo, dogmatizem, moralizem in celo juridizem. Kristus zato pravi: "Duh je, ki oživlja!"
Še več najdeš na moji spletni strani:
http://27544.rapidforum.com/topic=100184395705 Dragi izganjalec,
ljudje ubijamo tudi z dejanji in ne samo z mislimi.Če te ubijem in te NE pojem ali to pomeni, da te nisem ubil.Četudi to počnem z mislijo na boga(te žrtvujem njemu).Ali se se kdaj vprašal zakaj sploh obstaja pravilo ne ubijaj.Si ga skušal razumeti?To je zelo pomembno vprašanje,katerega odgovori ponujajo zanimivo razpravo.
Nimam te za kvazi spirutalista,ker smo vsi enako spiritualni.Le ocenil sem tvoje razmišljanje v luči mojega ter podal mnenje.Tako kot to počneš ti.Moje mnenje je pač samo to mnenje.In nima funkcije sodbe,ker je ne more imeti.
Vera in nevera sta res sestri dvojčici.Pa saj vsak v nekaj verjame,vsaj to, da se bo jutri zbudil, če ne drugega.To, kar si ti napisal, tudi sam tako razumem.Toda to, da razum ne pozna razloga, to se mi zdi zelo pomembna ugotovitev za posameznika.
Če tega razloga ne poznaš potem je tvoja prva naloga da se seznaniš z vzroki zakaj nekaj verjameš.Za to spoznanje je potrebno imeti le osnovna znanja o delovanju človeka v družbi ter psihologiji.Vendar je treba biti objektiven, kar je včasih težko,vendar ne teže kot premagati svoj ego.
Poglej.Če predpostavim,da si rojen na neki slovenski vasi in da si že kot majhen poslušal zgodbe o bogu od svojih staršev,ki so neumorno odgovarjali na tvoja vprašanja nato si šel k verouku in tam dobival novo znanje o naravi našega obstoja.
Postal si, razen če nisi nadčlovek, pogojen od okolice.Svet zaznavaš skozi to pogojenost,ki pa ni resnica.Seveda vplivajo še mnoge okoliščine na to kdo in kaj si, zato v enakem scenariju ne bomo nikoli dobili enakega človeka.
Sedaj te sprašujem koliko ljudi v tej vasi je dejansko doseglo spiritualni napredek?Koliko ljudi, ki hodi v cerkev dejansko pozna odgovore, ter jih razume,ko se vpraša vprašanje zakaj sem tu? Pravzaprav je bolj pomembno oziroma najbolj pomembno vprašanje ali se sploh kdo vpraša.Vpraša o vsem ter poskuša vedeti in ne verjeti.
Napisal si, da iskanje resnice prinaša dvom.Ali res?Ali je to samo floskula, ki opravičuje ozkoglednost posameznika(sicer pa je lepa misel
).
Napaka je, da ljudje jemljejo karkoli razen svojega izkustva za razodetje.Če se vpraša komu verjeti, ko gre za duhovne resnice je odgovor enostaven.Vsakemu ki ima stik z resnico.To je vidno po svetniškem siju(zlati obroč okoli glave).
Verjemi da nobena knjiga nima tega sija, ker je pač vsaka mrtva.
Drugače je pa res, kar si napisal o institucijah ter o spoznavanju skozi samo intelekt.
Duh je ki oživlja!(verjameš ali veš
)
Home
Pages: 
