Sem se spomnila, da nas mačke učijo individualizma, kako razvijati svojo osebnost in to... SEm pomislila, kaj če so podzavestno pobijali mačke ravno zato, ker jim starši... niso dovolili biti to kar so? ???

...neuslišanost privede do stopnjevanja upora, le kdo bo naslednja žrtev ?

Quote:

Ja,res je.
Kot praviš si je treba najprej to dopustiti in se odpreti ljubezni.

Evo da dodam še svoje mnenje...čeprav ste že use obdelal in povedal...

Men so se fantje takoj zasmilil... Čisto preprosto... so naredili greh vreden obsojenja in so bili obsojeni...saj je cela Slovenija kazala s prstom na te tri fante, ki so naredili res nekaj nezaslišanega...
...Po drugi strani pa ima vsak, ki to obsoja en problem in sicer... ZAKAJ obsoja... zato da ne bi bil sam tako črn, tako grd kot so oni??? Česa se boji, kaj se mu tukaj pravzaprav gravža??? Trupla...ali pa sam način... al pa da ta trupla niso ljudje temveč nekaj  več - živali???

Sam...ko sem bil majhen sem lahko preživel počitnice na vasi pri babici in dedku in stricu in teti, s sestrično in bratrancem... Mislim, da sem imel ene pet let...
To je bla kmetija, s kurami, pujsi, psom, piščanci in mačkami...
v vasi pa so ble tudi račke... Nekega dne sem tri male račke ujel in jih nesel k nam in se z njimi igral... Ko sem je bilo kosilo kuhano, pa sem jih zaprl v posodo in podstavil palčko, tko da pokrov ni bil čist zaprt.... in račke k so hotle na prosto so skakale in skakale, dokler ni tista lesena palčka padla v posodo in posoda se je zaprla...
Če obsojate...obsojajte use... obsojajte mene, obsojajte fante, hitlerja, titota in use druge k so naredili umor...
Ne primerjajte... saj umor je umor in meso je meso in življenje je življenje...to so dejstva... in ni kao kle ena moralna integriteta pomemben faktor...saj vsi vemo da italijani JEJO mačke kot SPECIALITETO in oni bi videli v tsitih 40 mačkah le ŠKODO...(eni italijani - ne usi)...in vemo da NEVEDNOST (kao u mojem primeru) ne vpliva na odgovornost...

Vem pa nekaj...obsojanje ne pomaga...sam ne obsojam fante...obsojam pa svojega očeta... in ker obsojam sem obsojen...sam sem se obsodil in še vedno si... Toliko sem si navajen soditi, da sem že pozabil, kako bi blo če si ne bi sodil...
Obsojanje ne spremeni dejstva... mačke so še vedno mrtve... medtem ko fantje niso...
Izbira je vaša...in imate izbiro... SOVRAŠTVO ALI LJUBEZEN... sočutje ali prezir...empatija ali egoizem...

Bolnim pomagati...ne obsojati

Se mi v tem kontekstu zdi primerno izpostavit primer enega fanta iz ene vasi nad mestom, kjer delam.

Je doma iz kmetije, na kateri je blo tastarmu zlo dost do tega, da bi fant kakšno šolo naredu. So že na osnovni šoli odkril, sa je fant odprte glave, pa so ga gimnazijio usmerli. Je fant v šoli eno ambicijo pokazal, ampak je bil kmet pa ga meščanski otroci niso za sebi enakega imel, čeprav je bil fant  v nasprotju z njimi zelo odprt in  simpatičen. Ker ni pristal na eno mestno anonimnost, se  je v šoli in mestu ves čas trudu nase pozornost pritegovat. Je začel učitelje po domače in nespoštljivo ogovarjat in se na ta način pred sošolci frajarja delat,  se ga je v lokalih začel s pijačo važnat in pretepe izzivat. Je ves doma prislužen dnar v motorje pa računalnike vložu in je sploh neprestano nekaj kšeftov. Je začel v šoli pri uspehu dol it, je začel zato tastarga krivit pa se delu doma upirat, se  je za en čas celo od doma v mesto preselil. Je takrat k men, ki mulcem razne posle rihtam, prijamral. Sem mu lepo razložu, da ne bo mogu redno šole pa posla obrihtat, naj  proba vsaj do konca leta zdržat doma  pa letnik naredit pa se pol magari izredno kam vpisat pa zraven delat. Je reku, da dnar ni problem, bolj tastari, zato smo se angažiral pri tastarmu, da je fanta nazaj domov sprejel. Smo mu lepo razložili, da mora fant doma predvsem študirat, ne pa delat, če hoče svojega sina kdaj do kakšne izobrazbe spravit. Je kazalo, da bo šlo, ampak se je fant že prej, ko je od doma begal, v eno izsiljevalsko družbo zaplezav, zato  ni minil niti  mesec, ko je šel fant  v stiski, da bi tipom en dnar vrnu, direktno banko oropat . Je okrog 4 miljone odnesu, a  so ga policaji  po par  minutah z dnarjem v rukzaku najdli. K sreč je imel samo strašilno pištolo pa še ni bil 18 let star,  zato ga niso takoj zaprli. Smo se spet nekateri, ki se nam je fant smilu,  angažiral, da ga ne bi s tretjega letnika vrgli, ker bi fantu s  kartoteko brez izobrazbe pa brez vplivnih tastarih res vse perspektive v življenju zaprli. Je fant res stisnu in letnik večinoma zdelal, kar pa ni, naj bi potem na izrednem vpisu v četrti letnik nadoknadu.  Se je ene par mesecev pol tud res na izredno gimnazijo v Ljubljano s fotrovim spremstvom vozu, a  pred kratkim smo pa zvedli, da je spet nekaj kradel in da so zdaj fanta definitivno zaprli.


Evo, kaj sem hotu povedat. Fejst fant, je blo z veseljem njegov optimističen odnos do življenja gledat pa se njegovi odprtosti čudit. Ker ni imel vplivnih tastrih odzad, je svojo induvidualnost sprot in brez zadržkov izražov, namesto da bi  na skrivaj kakšno škodo drugim zganjal. Je zarad tega pozornost nase pritegnu in se naivno z eno bando zapletu, ampak on še krast ni znal na skrivaj. Ko je zabredu, se ni skor noben zanjga potegnu, saj  ni nobenmu njegovga družbenega statusa ogrozu. Je svojo inuvidulnost v eni obliki protesta  do konca izrazu in - najebal.

S tragiko tega človeka, ki ni v bistvu nobenmu nič hudga naredu, se ni skor  noben interno niti  javno ukvarjal, čeprav smo z njegovim zaprtjem zgubil res en velik individualni človeški potencial. Unim mulcem pa vse šole pa sodišča pa cajtengi pa televizije skupaj ne bodo prišli do živga niti tolk, da bi iz njih napravli vsaj samemu seb odgovrne posameznike.  Za znort  !

titud wrote on 18.04.2002 at 08:17:51:

ne vem če je blo tko, da se ni moglo skrit, sej dokler jih niso polcaji z mački v avtu ujel (na-ključ-no) ni noben sploh vedu da mačke zginevajo, sej mački itak ves cajt zginevajo ... pr nas ni razen prve nobena prov dolgo zdržala, pa nism nikol pomislu da bi mi jo kdo ubou, rajš da jo je avto zbou, pa je blo.

Ok. gape, sem se slabo izrazu. Sem hotu povedat, da so si morda podzavestno želel, da  jih kdo zaloti. Da samih sebe drgač sploh niso mogli v tem početju ustavit.  In so jih zalotli,  ustavli pa vprašnje, če.