Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl General >> V sobivanju z naravo >> O mačjih morilcih http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1062712145 Message started by Kali on 01.04.2002 at 01:23:54

Title: O mačjih morilcih Post by Kali on 01.04.2002 at 01:23:54 Ubogi nedolžni fantje, ki so čisto "nehote" pobili več kot 40 mačk, so bili oproščeni sojenja zaradi nepravilnosti policije pri njihovem prijetju oz. samem postopku. Boj Davida z Goliatom? Torej, dajmo se še mi malo poigrati. Vsak od vas je sodnik, kakšna je vaša kazen? Ko bi jaz imela to čast, da jim izrečem kazen bi to storila na pozitiven način, kar pa naše vzgojnovarstvene ustanove niso. Moja kazen se glasi: Vsi trije fantje morajo opravljati delo pri Mileni Močivnik v njenem zavetišču vsak dan 3 ure vsaj 5 let. V podrobnosti se ne bom spuščala, saj mislim, da ste vsi dojeli v čem je stvar. KAJ PA VI?

Title: Re: O mačjih morilcih Post by MIKE on 01.04.2002 at 08:36:24 Ne vsak dan, vsak dan v vikendu in ob praznikih. Je treba bit milosten :)). Vsak delovni dan morajo redno hoditi v šolo, ter poleg tega 1 uro na dan brati knjige o živalih. :)))

Title: Re: O mačjih morilcih Post by gape on 01.04.2002 at 13:01:36 jest bi pa najprej rad slišu od njih zakaj so to počeli sploh pol naj starši povejo kje so zajebal pol okolje in ko bo vse kristalno jasno, ko bo vse ozaveščeno ... bo to zadostna kazen, pogojno do konca življenja najboljš bi blo da oni do nakako doživijo, to kar so povzročili, čene bodo morali v naslednjem življenju to doživet in to ne bo fajn ... za njih ... mi bomo pa spet mel možnost za sprejemanje ...

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Valentina on 02.04.2002 at 09:40:38 Niso nedolžni, so pa nezreli. Kdo je kriv? Kaj pa jaz vem. Vem samo, kakšne sem jaz kvasila, ko sem bila njihovih let, pa sem do spoznanja prišla šele proti tridesetim. S tem jim seveda ni kar odpuščeno, ampak jaz jih nenako probam razumet. Drugač se pa strinjam z Gapeom, ko (če)  bodo dejanje ozavestli, jim bo to kazen do konca življenja, ker nič ni težjega, kot glas lastne vesti. Kako pa jih pripraviti, da bodo to ozavestli, je pa druga svar. Najbrž bi blo najučinkovitejše tako, kot predlagata Kali in Mike. Če sodnija ne, bi jih morali pa starši poslat na kakšno takšno prostovoljno delo.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by gape on 02.04.2002 at 10:10:16 prisdilno - prostovoljno delo ??? če jih pošljejo starši ni prostovoljno, če jih pošlje institucija glih tko ni ...

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Valentina on 02.04.2002 at 10:24:31 Ja, tu imaš point. Res je tko. Torej?? Kaj pa če začnejo s prisilnim, in  jim to potem enkrat spontano preraste v prostovoljno? Ko stvar ozavestijo!

Title: Re: O mačjih morilcih Post by ana on 02.04.2002 at 10:31:51 sama mislim, da ni kazni (za katerokoli dejanje) na tem svetu, ki bi jo lahko označili za pravično. Samo tisto, kar ozavešča, je pravilno. Sama sankcija ponavadi ne deluje pozitivno. Ni kaznovanja, ki bi odvzelo trpljenje žrtvam. Že pred leti, ko so fante odkrili, sem bila v firmi napadana, ker sem trdila, da je treba v prvi vrsti obsoditi dejanje samo  in ne fantov. Sodelavka je šla celo tako daleč, da je trdila, da mi bo tak izprijen fant nekoč lahko posilil in ubil hčerko. Vsak (tudi zločinec) nosi v sebi kaj dobrega. Če mi tega ne vidimo, še ne pomeni, da tega ni. To moje razmišljanje seveda ne pomeni, da fantov ne bi smeli soditi v pravnem smislu in jih tudi obsoditi. Prostovoljno delo s psi? Pa saj imajo mogoče fantje pse radi, samo mačkov ne marajo.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Miro on 02.04.2002 at 20:54:16 Priznati moram, da mi zavre kri, samo če se spomnim na njih. V takem stanju bi jih zelo kaznoval. Če premislim trezno, razumsko, potem se moram strinjati z Ano. Po drugi strani pa se moram strinjati tudi z Anino sodelavko - na nek način. Ne namreč, da se bo kaj takega zgodilo njeni hčerki (ker se ne bo), ampak to, kako bi Ana govorila, če bi se to res zgodilo. Naravno je, da človeka, ko je neposredno prizadet, razvnamejo čustva in ne more reagirati razumsko. Lahko torej samo poskušamo vplivati, da se to ne bo več dogajalo. Tipi so se kaznovali že sami, saj jih preganja strah vedno, ko gredo med ljudi. Kakšne vesti ali česa podobnega pa verjetno ne premorejo. Morda imajo tudi dobre lastnosti, ampak... verjetno bodo prišle do izraza šele v njihovih naslednjih življenjih. Starši, družba? Seveda vplivajo na človeka, toda vzrok dejanja je vedno v človeku samem, zato taki izgovori v tako ekstremnih primerih niso na mestu. Ne vem, kaj bi s tistimi tipi. Vem pa, da mačke takrat, ko so jih mučili, niso filozofirale. Bile so žive in umrle so na strahovit način.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by gape on 02.04.2002 at 21:57:32 torej naučimo jih meditacije, dajmo jim možnost da se pozdravijo kaznovanje je đabe ... zakaj ... pozabu .. osho tko pravi, jest mu verjamem mogoče so imeli pa modeli nalogo ... da nam dajo možnost da sprejmemo ... dejmo razumet ... mogoče so jim ble pa mačke dolžne od prej ... kaj pa mi vemo ... sprejet ne obsojat, kogarkoli obsojat pomeni obsojat sebe ... kdo smo mi da bomo sodili ??? Q Lahko torej samo poskušamo vplivati, da se to ne bo več dogajalo. Q kako ??? samo z ozaveščanjem imho Q Bile so žive in umrle so na strahovit način. Q kaj so jim pa delal točno? da so umrle na strahovit način? a so delal tko kt so učasih mulci u šiški tlačl čmrlom slamce u riti, da so pol letel k avijoni? jest se še dons zasmejem k se spomnem na to ... a sm zato slab ... a morm rajš obsojat ... se jokat, bit žalostn, jih policiji prjavt ???

Title: Re: O mačjih morilcih Post by ana on 03.04.2002 at 07:28:59 Q Po drugi strani pa se moram strinjati tudi z Anino sodelavko - na nek način. Ne namreč, da se bo kaj takega zgodilo njeni hčerki (ker se ne bo), ampak to, kako bi Ana govorila, če bi se to res zgodilo. Naravno je, da človeka, ko je neposredno prizadet, razvnamejo čustva in ne more reagirati razumsko. Q ja, Miro, mene je najbolj šokiralo dejstvo, da so fantom ljudje takoj prilimali en kup grozodejstev še zraven, poleg tistih, ki naj bi jih fantje res storili (kaj je bilo res in kaj ne, itak vemo samo iz cajtngov). Kaj je tisto, kar v ljudeh takoj sproži domišljijo v negativno smer in nalimajo na ljudi en kup grehov, domnevno storjenih in nikoli storjenih? sicer pa imam doma mačko in še danes vedno, ko jo pogledam, pomislim, kaj se je dogajalo tistim več kot 40 mačkom, ki so prišli v neprave roke. In mi je žal zanje in mi je hudo, a linča za fante vseeno ne bi zahtevala.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by LittleStar on 03.04.2002 at 08:29:17 Gape, mačke dolžne od prej ??? Halo? Samo človek oz. njegov ego je zmožen tako krutega dejanja. Mi res morda fantov ne potrebujemo obsojat, narava sama bo za to poskrbela skozi ljudi, ki to potrebujejo. Fantje in vsi bodo dobili kar si 'zaslužijo' itak.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Miro on 03.04.2002 at 12:05:55 Ana, se strinjam, linč je brez veze. Govoril sem o tistem občutku, ki človeka prevzame, ko zve za kaj takega in seveda popizdi. Zvezdica, res. Žal je samo človek zmožen česa takega. Žival ne ubija iz užitka, človek pa na žalost da. Gape, danes zvečer na Reikiju dobiš slamico v rit >:(

Title: Re: O mačjih morilcih Post by herby on 03.04.2002 at 15:10:29 ;D Ja se kr z gapeom strinjam, boljš se je eni stvari smejat, kot pa se morit zard tega, ker mislm da je vsakmu jasno kaj je "prav" in kaj ne

Title: Re: O mačjih morilcih Post by LittleStar on 03.04.2002 at 15:23:09 Misliš, da je vsakemu jasno? Ne ni, niti približno. Če se smeješ npr. otroku, ko naredi kakšno neumnost, si bo to predobro zapomnil in v nadalje podobne stvari počenjal, da bo vzbujal pozornost, ki jo potrebuje. Saj se ti ni treba morit zaradi tega, ampak vzpodbujat s smehom pa tud ne. Vsekakor to ni smešno, vsaj meni ne.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Kali on 03.04.2002 at 16:19:43 Sem vesela vašega odziva. Sem želela načeti vprašanje smiselnosti kazni v naših sistemih. Zapor, denarna kazen-se kdo sploh, kaj nauči iz tega? Kaj je pravzaprav lekcija, ki jo potrebujemo? Pač če trenutno kazan s strani sistema mora biti, naj bo v pozitivnem smislu, da se vsi nekaj naučimo in je tudi v poduk ostalim. Zapor, smrtna kazen, prisilno težko celodnevno delo ipd. to po mojem mnenju definitivno ni. Sem pa prepričana, ko bomo vsi spoznali kaj je ljubezen, ko jo bomo dajali vsem okoli nas, se ljudje ne bomo več dokazovali v negativnem konceptu. Ko bo vsak prejel dovolj ljubezni, ne bo več kriminala, sovraštva..., saj verjamem, da se človek ne rodi zloben. Love is all we need

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Angel on 15.04.2002 at 15:06:59 Ne vem koliko poznate celotno zgodbo, jaz jo na žalost prav dobro. Iz našega kraja je, pa še vsi so bili gimnazijci na isti gimnaziji, kamor sem nekoč hodila tudi sama. Poznam strše in otoke tudi, pa naj vas ne zbode ta podatek. Kljub vsemu so bili otroci odličnjaki, kar pomei le to, da jim ni manjkalo inteligence, une splošne, manjkala pa jim je žal čustvena inteligenca in še nekaj, zakar so po mojem krivi izključno starši in delno tudi žal-šola. Očitno jim niso v mladih letih vcepili neko posebno vrstro vzgoje, recimo ji odnos do živali in spoštovanje vsakega živega bitja, pa naj bodo to živali ali pa ljudje. Očitno jim ni nikoli nihče povedal, da tudi živali čutijo, da poznajo bolečino, tako, kot ljudje sami. Starši so otrokom, recimo jim kar najstnikom nudili sicer veliko materialnih dobrin, saj nihče od otrok ne izhaja iz delavske družine, starši so prej izobražensci, kot ne, očitno pa so v svojem pomanjkanju časa pozabili na osnovno vzgojo. Pustimo ob strani vsa ozadja, mladci so dobili kazen, dragi moji. Izključeni so bili iz šole, v tako malem kraju kot so, pa to veliko pomeni. Izključili in izbočili so jih celo njihovi sošoilci, pred maturo biti izključen je pomenilo narediti maturo na drugi gimnaziji (vsi so jo), njihova imena in priimki so prišli v javnost, tako, da ne vem, kako je bilo z njihovimi vpisi na fakultete. Kazen je vedno vzgojna, če je le v podukt ostalim. Strinjam se z vami, da je taka kazen premila, le okoliščine sem želela opisati bolj podrobno. Prostovoljni delo pa so jim določili kar njihovi starši, čeprav se mi zdi, da bi ga zaslužili predusem oni. Pred davnimi leti sem kot šudentka Pedagoške Akademije videla vse vzgojno poboljševalne zavode v Sloveniji, verjemite mi, večina otrok ni tam po svoji krivdi, vso grajo so v bistvu zaslužni le njihovi starši. Vedno izhajam iz dejstva, da se otrok rodi kot nepopisan list papirja, kakšna oseba pa je kasneje v življenju je, je v veliki meri odvisno predusem od vzgoje in okolja, ki oblikuje otroško dušo. Ne zagovarjam jih, se mi ne zdi pošteno, da kot pišete vi, niso bili kaznovani...po svoje so bili, le njihovi straši bi bili potrebni mnogo večje kazni, ali pa vsaj nekega normalnega podukta. Vzgajati otroke ni lahka stvar, vzgojiti jih v normalne osebnosti, v zrela človeška bitja, pa je že druga tema...Tisto pasje zavetišče, ki ga omenjate, se mi osebno zdi le pesek v oči naši tako zelo humani družbi...Saj je bilo pri Kranju, pa so ga domačini nasilo preselili. Torej so odrasli še hujši, kot so omenjeni najstniki...žal so, lahko se prepričate sami, saj še vse do danes uradno tisto zavetišče ne dobiva skoraj nobene pomoči od nikogar...če se motim, me pa morate prepričati v nasprotno, s tem, da povdarjam, da otrok ne zagovarjam! Takih zavetišč, kjer neka ženska dobesedno uničuje sama sebe pa tudi ne. Žal ne! lp Angel*

Title: Re: O mačjih morilcih Post by MIKE on 15.04.2002 at 16:04:59 Angel, odlicen prispevek...

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Angel* on 15.04.2002 at 18:43:39 ;D Mogoče Mike...mogoče... ;Dme spodbujaš k pisanju... ;DSaj veš, forum...pa nevidezna resničnost... 8)Le kdo bi vedel ::)Dodam lahko k temi samo še to, da je omenjenim mačjim morilcem, kot jih nekateri imenujejo... sedaj resnično in odkritosrčno žal.. :-/samo ne vem, če komu to kaj pomeni...meni je dalo misliti to njihovo obžalovanje na celotno zgodbo z drugega zornega kota marsikaj...mediji, ah, mediji pa itak pišejo neresnične zgodbe naprej... Lep večer še naprej Mike! Angel*

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Miro on 15.04.2002 at 20:51:02 Ne vem, ne vem... ne vem, ali bi lahko res vso gnojnico na starše zlili... Saj, nekaj je res odvisno od tako imenovane vzgoje, vse pa  spet ne. Po tej logiki bi se pač vsak kriminalec lahko izgovarjal na starše in tako iz generacije v generacijo v nedogled. Pa še tale vzgoja. Tudi jaz sem na pedagoško hodil in vem, kaj naj bi to pomenilo. Neprestano usmerjanje v splošno sprejeti vzorec. Prilagajanje družbenim normam. Oblikovanje otrok po lastni podobi. In to počno straši, učitelji, vsak, ki ima pet minut časa. Vsi bi vzgajali druge, zlasti otroke, namesto, da bi vzgajali sami sebe. Tudi otrok je človek in njegovo življenje je izključno njegova last. Tega bi se morali starši in pedagogi predvsem zavedati, preden jih popade kakšna vzgojiteljska ambicija. Duše otrok so nedolžne, šele z leti se pričenjajo kvariti...

Title: Re: O mačjih morilcih Post by gape on 15.04.2002 at 21:14:12 sm hotu napisat: angel hvala ti za tole; Amen, bili so kaznovani, dejmo se zdej pogovarjat o starših in kazni zanje. pa me je miro prehitu. Ne vem, ne vem... da starši pa že niso krivi. nč, napisu bom tko kt sm hotu, že tadrugič si me prehitu miro, ps.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by comp on 15.04.2002 at 21:19:59 Vsi smo odgovorni,eni bolj drugi manj :) Kakšne ogromne razlike med nami ne more biti,če že živimo vsi v istem času.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by samonekdo on 15.04.2002 at 22:25:30 Miro, rada bi videla, ne, rada bi slišala, Kako bi lahko vzgajal sam sebe? Res, rada bi slišala, kako se to naredi? Ne pozabite na družbo. Družba potegne za sabo marsikatero opletajočo dušo. Tako, ki šele lovi svoje korake samostojnosti. Tako, ki še ne ve točno, kam spada. Ampak če tako pogledate, cviljenje muckov, v rokah, ki niso niti lepo prijele, kaj šele pobožale, potem pa... kaj so naredili, kaj takega kot si ti delal čmrljem, gape (pa namesto slamice... kaj?... petardo? Petardo v rit, pa da jo raznese? In kaj bi lahko naredil muc? Tiho, milo mijavkal, ali pa samo še gledal, gledal kako se ti... (da ne bom uporabljala grdih besed, ker si še teh ne zaslužijo), gledal, kako se ti smejijo, šalijo in kdovekajše... in čakal, čakal da mine, mine... Ali mislite, da je čutenje trpljenja (in ne bolečine) dano samo ljudem? Gre za to, kakšen človek si. Tukaj ne pomaga nobeno prostovoljno delo, pa tudi obžalovanje ne. Umazaijo iz rok si lahko umiješ, z duše nikoli. In tako je prav. So stvari, ki si jih ne bi smel dovoliti zaradi sebe, in ne zaradi drugih.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Valentina on 15.04.2002 at 22:58:49 O.K. Pa če že kaj zagrešiš, pa si kaznovan, pa ti je res žal. Kaj pa pol še lahko storiš? A se moraš ubit zato, pa v naslednjem življenju začet znova, al kaj? Še vedno pravim: lastna vest ti je največja kazen, do konca življenja!

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Angel* on 16.04.2002 at 10:14:37 No, nadaljevala ne bom več zgodbe o teh nesrečnih najstnikih, jo bom pa povezala z nekim dogodkom, ki se je zgodil v istem mestu...na isti gimnaziji. :( Kar se tiče pa vzgoje otrok in pedagoškega dela na njih samih, pa imam eno lepo izkušnjo pred seboj. Moja mala je najstnica, taka, kot je večina njenih frendic, hiperaktivna vsaj malo, dokaj pridna gimnazijka, željna novih dogodivščin in vsega novega...kdor ima najstnika doma, bo že razumel, kaj vam želim napisati. Zelo so neučakani pred dobo odraščanja, ki jih čaka, kritični do sebe in drugih, želji znanja, nove mode, nove glasbe, pa še kaj...Razumeti jih, je pa tako, kot bi gledala sebe v tem obdobju... :P :P...večni upornik sem bila, klubovala staršme in vzgojnim procesom...kaj vem zakaj, kar zato in tako...in sedaj k jedru zgodbe. Kranjska gimnazija je žal gimnazija, ki slovi po celi gorenjski kot šola, na katero pridejo po točkah najboljši učenci, skoraj vsako leto je tam omejitev vpisa. Podobna ji je vsaj delno po tem Bežigrajska gimnazija. In sedaj k zgodbi. Ni davno tega, ko je pretresel naše mesto spet en žalosten dogodek. Učenec prvega letnika omenjene gimnazije, najstnik staršev, ki oba opravljata poklic pedagoga, je naredil samomor...obesil se je. Ta dogodek je moja mala kometirala takole...<ma, bil je odljičnjak na Osnovni šoli, sedaj pa mu ni najbolj šlo...pa še zaljubljen je bil v eno... :P...doma so ga mal morili zarad ocen, včasih je pokadil kakšno...saj veš... :-X> Ja in? Mala men ni nc jasn...?? < Ja kaj vem, men tud ne...a ni hudo, da zarad šole to stori, pa zarad tastarih...pa zarad une...koze??>  IN ? Taka je zgodba. Kdo je kriv, da si je mlad fant, na pragu začetka najlepših let, vzel življenje? Starsi, ki sedaj trpijo, da je groza? Šola, ki ima vedno večje zahteve? Dekle? Ali kajenje kanabisa? Kdo bi vedel...Meni je hudo, ker vem, da žal ni pomoči mladim najstnikom, ki se odločijo za tak grozen konec - smrt...hudo mi je za starše, pa sošolce, ki so na pogrebu žalovali za sovrstnikom...Baje imamo v Sloveniji 4 samomore na teden...večino so to mladi ljudje, potrebni strokovne pomoči, obupani od pritiskov šol, staršev, družbe...In sedaj vprašanje za Vas? Kdo postavlja tako nemogoče zahteve v šolah? Kdo kroji usodo staršev, ki želijo imeti popolne otroke, čeprav vedo, da je to teoretično nemogoče...In kje smo mi? Bedimo nad mladimi otroškimi dušami, ali znamo samo obsojati in grajati...?Ne razumite me napak. Meni je hudo za one mačke, ker imam rada živali. Kot otrok je moj sosed pobijal golobe s fračo, mačke pa utapljal v reki Sori, reševala sem jih...ampak, tisti fant ni bil deležen nobene kazni in nobene graje, čeprav je to definitivno zaslužil. Kako pa to? In nazaj na zgodbo? Kakšna bedna družba smo, da ne znamo pomagati mladim najstnikom prebrodit malih zablod v šoli, prvih navihanih ljubezni, prvnih malih traparij? Kako to, da imamo neko zavetišče za živali, ki se nam smilijo, otroci pa so v nekih poboljševalih zavodih, ki ne zalušijo tega imena...pa še bi lahko naštevala. Kaj boste na to odpisali? lp Angel*

Title: Re: O mačjih morilcih Post by MIKE on 16.04.2002 at 10:45:01 Mal me je zmrazilo. No, klic tematike je nujen. O tem bom pisal tudi članke v našem časopisu. Resda, so že mnoge besede stokrat napisane, toda tudi 101 bo premalo.  In strinjam se z Angel, KRIVI SO STARŠI, v veliki-ogromni večini. Starši so tisti prvi, ki otroka vpeljejo v svet, okolje, način življenja, način razmišljanja. Otrok se rodi kot nepopisan list. Prava zrela oseba človek postane precej po 20 letu. To so čista dejstva. Kar se kaže v najstniških letih je močan odziv, na otroške zapečene vzorce, okolje le pomaga da se ti vzorci hitro pokažejo navzven, še posebej ker se hitro najdejo otroci iz podobnih družin. In če starši v otroških letih ne naučijo otroka spoštovanja narave, okolja, sočloveka, ljubezni, so rezultati hitro vidni in ti se že odlično kažejo v naši družbi. Družba, ki je začela hitet, družba ki ji je prvi moto denar, potrošništvo, neizogibno pelje v spremembe. Tudi te se že kažejo. Toda že stokrat sem napisal, čist banalen primer, dokler bodo trgovine odprte ob nedeljah, bodo otroci gosti teh trgovin in njihovih polic, ne pa hribov, gozdov, rek, jezer...

Title: Re: O mačjih morilcih Post by LittleStar on 16.04.2002 at 11:11:38 wrote on 15.04.2002 at 20:51:02: Ne vem, ne vem... ne vem, ali bi lahko res vso gnojnico na starše zlili... Saj, nekaj je res odvisno od tako imenovane vzgoje, vse pa  spet ne. Po tej logiki bi se pač vsak kriminalec lahko izgovarjal na starše in tako iz generacije v generacijo v nedogled. Pa še tale vzgoja. Tudi jaz sem na pedagoško hodil in vem, kaj naj bi to pomenilo. Neprestano usmerjanje v splošno sprejeti vzorec. Prilagajanje družbenim normam. Oblikovanje otrok po lastni podobi. In to počno straši, učitelji, vsak, ki ima pet minut časa. Vsi bi vzgajali druge, zlasti otroke, namesto, da bi vzgajali sami sebe. Tudi otrok je človek in njegovo življenje je izključno njegova last. Tega bi se morali starši in pedagogi predvsem zavedati, preden jih popade kakšna vzgojiteljska ambicija. Duše otrok so nedolžne, šele z leti se pričenjajo kvariti... Se popolnoma strinjam z tvojim razmišljanjem, Miro.  Res ti hvala.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Angel* on 16.04.2002 at 16:25:19 No prav...povej mi samo nekaj Star...si mogoče mati? Samo to, ker je to dokaj pomemben podatek. Soditi ali obsoditi otroka je vedno relativno...nobena kazen, pa naj bo  to karkoli ni vzgojna. Nešteto otroških duš sem videla v zavodih, brali smo nihove fajle. Lahko ti zatrdim, da niti eden ni tam po svoji krivdi. Recimo, če te doma pretepajo, begaš od doma, če te doma zlorabljajo tudi, če ti v šoli ne gre, se izobčiš kar sam... Edini prvi vzor in ogledalo otroka je oče in mati, kasneje šele prijatelji in sošolci.  Pa naj bodo izuzeti samo otroci, ki so že v naturi prizadeti. Travme iz otroštva so globoke rane, ki jih otroci nosijo s seboj celo življenje. Krivi starši ali ne krivi...večinoma so. Veš v čem je bil ves problem pobijalcev mačkov? Starši za njihovo dolgočasno življenje, ki so ga kakor so rekli sami, niso niti vedeli...Le kako ne? Žal ne. V takem tempu, kot ga živimo, niso niti opazili vseh pripomočkov v avtomobilih in doma. In tisti fante, ki se je obesil? Tudi zanj nihče ni imel časa...Biti mati je nekaj lepega, pozabiti otoroka v vrtcu, ker se je službena zabava zavlekla do poznih ur, pa banalni primer neodgovorne matere, ki si ne zasluži, da bi otroka sploh imela. Lep dan! Angel*

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Miro on 16.04.2002 at 21:08:15 Quote: Miro, rada bi videla, ne, rada bi slišala,   Kako bi lahko vzgajal sam sebe? Res, rada bi slišala, kako se to naredi? Zelo preprosto. Sprejmi sebe in svojo odgovornost za vsa dejanja, ki jih storiš. Potem lahko vzgajaš sama sebe. Angel, družbe (okolice), naj bo kakršnakoli že, kriva ali ne, ne moremo spreminjati drugače, kot da spreminjamo same sebe, se torej na nek način vzgajamo. Da ne bo nesporazumov: vzgoja se ne neha, ko človek odraste, razen če odraste v formulo. Vprašanje je samo, ali pusti, da ga vzgaja okolica, ali pa se vzgaja sam. Iskanje krivca za razna tovrstna dejanja je jalov posel. Ne daje nobenih razultatov. Tipi so sami mučili mačke in so sami odgovorni za posledice. In samo sami sebe lahko "prevzgojijo" v ljubeča bitja, kadarkoli hočejo. Quote: Vaši otroci niso otroci, so sinovi in hčere življenja, ki hrepeni po samem sebi. Prišli so skozi vas, ne pa od vas in čeprav so z vami, vam vendar ne pripadajo. (Kahlil Gibran)

Title: Re: O mačjih morilcih Post by LittleStar on 17.04.2002 at 08:37:21 Ti povem pomemben podatek, Angel. Pomemben podatek je, da mi je skrajno antipatičen tvoj nastop in s tabo ne nameravam komunicirati. Sprejemam lahko vse, ni se mi pa treba se strinjati. Torej, just leave me alone.

Title: ...Re: O mačjih morilcih Post by vida on 17.04.2002 at 12:57:31 ...jaz pa moram napisat, da se s tabo Angel v celoti strinjam. zelo lepo si to napisala o otrocih ... če bi znali ta bitja prezpogojno ljubiti in sprejeti taka kot so, se te reči verjetno nebi dogajale ...

Title: Re: O mačjih morilcih Post by titud on 17.04.2002 at 15:25:37 Quote: No prav...povej mi samo nekaj Star...si mogoče mati? Quote: Ti povem pomemben podatek, Angel. Pomemben podatek je, da mi je skrajno antipatičen tvoj nastop in s tabo ne nameravam komunicirati. Ne stališča, ampak pedagoško-pokroviteljski ton izražanja teh stališč, ki sogovornika ne samo seznanja z mojimi stališči, ampak od njega hkrati  terja, da jih ponotranji - to je tisto, kar po moje zvezdico odvrača od sodelovanja v tovrstnih debatah. Imaš angel*ca po mojem napačen pristop do argumentacije svojih stališč, če jih utemjujejš na pomanjkanju osebnega  izkustva sogovornika. Na tak način argumetiranja morajo moji otroci pristajati vsak dan v gimnaziji, zato so totalno alergični, če ga proti njim uporabim tudi sam. Mi dajo vedet, da sem tko kot prfoksi en 'poden'. Ker imajo ene ambicije, v šoli take argumentacije na srečo večinimo požrejo, doma pa jim tega ni več treba  počet. Se skregamo, a jim na koncu moram dat kar prav, še posebej, ker ima žena podobno stališče kot otroc. Samo me skrbi, da jim dajem potuho, da se bodo sploh nehal učit, da se bodo zase začel postavljat tud šoli že zdaj, na faksu pa v službi je pa z lastno glavo mislit itak pogreb. Aja, še glede izkustva. Me tle gor vedno mika svoja leta pa izkušnje ven vlečet - kot da je to kaj važno. Zmerom bolj se mi zdi, da se  pod izkušnjami, izobrazbo pa to navalko skriva samo ena izgubljenost v posameznostih, ena izguba krilatično jasne misli, ena nesposobnost vrednotenja sveta z vsestranskega, celostnega konkretno življenjskega in trascednetnega stališča. Evo, take  sposobnosti so nekateri otroc sposobni ohranjat in razvijat tud kot odrasli  ne glede na prisotnost ali odsotnost staršev ali njihove ljubezni in ne glede na na lasten starševski ali kakšen drugačen družbeni status.  Po mojem še toliko bolj, kolikor manj so obremnjeni z raznimi  svojimi statusi in iz njih izvirajočimi izkušnjami pri igranju vlog. Pri unih  mulcih pa, ki so mačke pobijali, sploh ni blo nikol drugega blema kot ta, da so tastirim z uglednim družbenim stutsom kao  blamažo naredili. Zaradi  takih okoliščin je seveda treba cel  kup enih olajševalnih okoliščin in  opravičil ven potegnit pa zadevo čimprej 'družbeno sprejemeljivejšo' naredit  pa zataškat. Tle nimata niti priostnost niti odsotnost ljubezni nič zraven. Mulci so se pa definitvno naučil tega, da če bodo v življenju tako visok družben status kot tastari dosegl, se bodo lahko še naprej izživljal nad čemerkoli in  komerkoli se bodo hotli, ne da bi se jim blo treba česa bat. Pravzaprav bodo ravno zato vsaj tako visoko kot tastari prilezli, ker se bodo nad vsakim brez slabe vesti izživljal...

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Kali on 17.04.2002 at 16:59:00 Sem se spomnila, da nas mačke učijo individualizma, kako razvijati svojo osebnost in to... SEm pomislila, kaj če so podzavestno pobijali mačke ravno zato, ker jim starši... niso dovolili biti to kar so? ???

Title: : O mačjih morilcih Post by titud on 18.04.2002 at 08:17:51 Quote: SEm pomislila, kaj če so podzavestno pobijali mačke ravno zato, ker jim starši... niso dovolili biti to kar so? Definitivno so s tem izrazil en svoj induvidualizem, mogoče celo upor. Sam po seb to ne bi blo tolk negativno, či bi bli zaradi  takega skrajnega izražanja induvidualizma poplačani z eno ustrezno družbeno izolacijo oz. razbremenitvijo teže enega družbenega statusa, ki je morda pritiskal nanje preveč in so se ga na ta način hotli morda celo znebit (saj skoraj ni druge razlage za to, da so moral tolk mačk pobit, da se tega ni moglo več skrit). Ampak ne, tastari pa družba so ta njihov obupen  klic k induvidulaizmu razumevajoče pokrili in jih s tem še bolj stisnili  v  svoj primež. Do smrti bodo tako navzven lojlani državljani z ustrezno 'visokim' družbenim statusom, svojo  iduvidualnost pa bodo še naprej znali izražat  le na  perverzen način.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by vida on 18.04.2002 at 09:33:02 ...neuslišanost privede do stopnjevanja upora, le kdo bo naslednja žrtev ?

Title: Re: O mačjih morilcih Post by LittleStar on 18.04.2002 at 10:00:54 Upam, da nisem Angela odgnala. Ne vem točno zakaj sem tako nerazumno postopala. Pa še svoje mišljenje sem zadnji čas čisto nezmožna izražat. Skratka, prizadelo me je čisto, kako ljudje kar z lahkoto določijo krivca, namečejo en kup argumentov zakaj je nekdo kriv in obsodba je tu. Tisti, ki to počnejo se ne zavedajo. Ne vedo. Upam, da bodo čim prej ljubili življenje dovolj, si odpustili, da bodo lahko s sočutjem ljubili tiste, ki to najbolj potrebujejo.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by comp on 18.04.2002 at 10:07:52 Quote: Upam, da bodo čim prej ljubili življenje dovolj, si odpustili, da bodo lahko s sočutjem ljubili tiste, ki to najbolj potrebujejo. Ja,res je. Kot praviš si je treba najprej to dopustiti in se odpreti ljubezni. :)

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Angel on 18.04.2002 at 10:32:40 Na nek način sem mogoče napisala nerazumljivo moje razmišljanje. Eden od najpomembnejših načinov, s katerim lahko spremenimo svet, je podpiranje rasti in širitve obzorij pri svojih otrocih. Vsi se rodimo v družini s katero smo prvotno močno karmično povezani. Vsak član družine naj bi izbral svoj življenski načrt. Eden po eden si izberemo vlogo očeta, matere, sestre, brata, hčere, sina, strica, tete in tako naprej...ko so vsi igralci na svojih mestih pa se igra, ki ji rečemo življenje, začne. Vzgajanje otrok v današnjem svetu je zelo težko. Otroci so izpostavljeni nasilju, drogam, in spolnosti bolj kot kdaj koli prej. Zdi se, da so vrednote zvodenele. Včasih se zazdi, da nam je vse skupaj ušlo iz rok, v donih neverjetnih možnosti. Otroci svoje razumske zmožnosti lahko razvijajo hitreje kot marsikdaj prej. Posledica tega je, da lahko postanejo pametnejša bitja, ki se bolje zavedajo sebe. Ko se ljudje odločijo, da bodo imeli otroke, so odgovorni za njihovo življenje ne samo fizično, ampak tudi duhovno in čustveno. Na tej stopnji je dojenček kot psihična goba, ki željno vsrkava vse vtise, ki so prisotni v okolju. Starši bi se mogli zavedati, da so odogovorni za občutke in misli, ki jih oddajajo, ker ta energija prehaja naravnost v otroško psiho. To pogojevanje kot prtljago odnesemo s seboj v odraslost. Koliko nas še vedno sliši sporočila svojih staršev, čeprav so daleč proč ali pa so že umrli? Zaradi naše medsebojne povezanosti moramo svoje otorke s svojim zgledom začeti učiti dostojanstva, vrednost in ljubezni. Z otoroki sem delala že v različnih vlogah, kot vzgojitelj v kolonijah, do raznih delavnic, sedaj pa je moja hči tisti otrok, na kateri delam delo matere, prijateljice, vzgojiteljice in še kaj...No vedno znova sem odkrila, da otroci posnemajo svoje starše. Ponavadi ponavljajo iste besede in dejanja, njihovi občutki negotovosti, manjvrednosti in nezaupanja izhajajo vedno iz vzgoje. V teh primerih starši niso izpolnili svoje vloge. In naj zaključim, vzpodbujati in negovati občutek dobrega mnenja o sebi je potrebno dajati našim otrokom, spoznavati ga, mu biti prijatelj, ga učiti samospoštovanja in odgovornosti, zapomniti si, da nas otrok vedno opazuje, naučiti ga samozadostnosti in ga spodbujati, da s svojo voljo spreminjajo stvari, ki jim niso všeč, da bi svet postal boljši. Naučiti jih, tako kot smo se mi sami, da morajo izhajati iz notranjosti iz njihovega lastnega zavedanja. In dolžni smo dati otrokom kljiuče do srečnega in izpolnjujočega življenja. In Star, ne zameri, da sem te vprašala ali si mati? Sodijo lahko vedno samo tisti, ki imajo otroke ob sebi, razumeti otroško dušu se ne da naučiti iz knjig in primerov. Vsak otrok je enkraten, drugačen in samosvoj, tako kot mi. Prekiniti komunikacijo z nekom iz užaljenosti ali z razlogom pa je primitivno. Vsak je vreden nečesa, vsak od nas je enkraten, posebno bitje nastalo iz neke višje ljubezni. Ta enkratnost mene vedno spodbuja, ne pa ovira, saj s tem uresničujemo svojo prisotnost na tej Zemlji. Lep dan vsem skupaj! Angel

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Magla on 18.04.2002 at 11:04:59 Evo da dodam še svoje mnenje...čeprav ste že use obdelal in povedal... Men so se fantje takoj zasmilil... Čisto preprosto... so naredili greh vreden obsojenja in so bili obsojeni...saj je cela Slovenija kazala s prstom na te tri fante, ki so naredili res nekaj nezaslišanega... ...Po drugi strani pa ima vsak, ki to obsoja en problem in sicer... ZAKAJ obsoja... zato da ne bi bil sam tako črn, tako grd kot so oni??? Česa se boji, kaj se mu tukaj pravzaprav gravža??? Trupla...ali pa sam način... al pa da ta trupla niso ljudje temveč nekaj  več - živali??? Sam...ko sem bil majhen sem lahko preživel počitnice na vasi pri babici in dedku in stricu in teti, s sestrično in bratrancem... Mislim, da sem imel ene pet let... To je bla kmetija, s kurami, pujsi, psom, piščanci in mačkami... v vasi pa so ble tudi račke... Nekega dne sem tri male račke ujel in jih nesel k nam in se z njimi igral... Ko sem je bilo kosilo kuhano, pa sem jih zaprl v posodo in podstavil palčko, tko da pokrov ni bil čist zaprt.... in račke k so hotle na prosto so skakale in skakale, dokler ni tista lesena palčka padla v posodo in posoda se je zaprla... Če obsojate...obsojajte use... obsojajte mene, obsojajte fante, hitlerja, titota in use druge k so naredili umor... Ne primerjajte... saj umor je umor in meso je meso in življenje je življenje...to so dejstva... in ni kao kle ena moralna integriteta pomemben faktor...saj vsi vemo da italijani JEJO mačke kot SPECIALITETO in oni bi videli v tsitih 40 mačkah le ŠKODO...(eni italijani - ne usi)...in vemo da NEVEDNOST (kao u mojem primeru) ne vpliva na odgovornost... Vem pa nekaj...obsojanje ne pomaga...sam ne obsojam fante...obsojam pa svojega očeta... in ker obsojam sem obsojen...sam sem se obsodil in še vedno si... Toliko sem si navajen soditi, da sem že pozabil, kako bi blo če si ne bi sodil... Obsojanje ne spremeni dejstva... mačke so še vedno mrtve... medtem ko fantje niso... Izbira je vaša...in imate izbiro... SOVRAŠTVO ALI LJUBEZEN... sočutje ali prezir...empatija ali egoizem... Bolnim pomagati...ne obsojati

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Angel on 18.04.2002 at 11:16:18 Tvoje pisanje mi je pa všeč. Odkrito je, zelo. Kot otrok sem imela možnost biti reševalka nekih ranjenih živali, ki jih je naš sosedov fant ustrajno pobijal...iz usmiljenja sem ga špecala še očetu in fant je vedno kako ujel...hvaležna sem še danes mojemu očetu, uni fant pa je zrasel v normalnega odraslega moškega. Kadar ga vidim, me stisne pri srcu...uspešen politik je in kot zakleto se zgodba ponavlja pri njegovih dveh mulcih...pišem mulcih , no pa sinovih...in moja mala ista jaz...neka usmiljena dušica, ki rešuje, kar se rešiti da...hecna zgodba, resnična in ne vem zakaj, se zgodba ponavlja...Presenetljivo je. Žalostno in nemalokrat se sprašujem, zakaj se zgodba ponavlja? Kako lahko moja mala nosi moj vzor in tisti mulčki očetovega...pa naj mi še kdo reče, da ne najdejo otroci vzor ravno v nas samih... LP Angel

Title: Re: O mačjih morilcih Post by titud on 18.04.2002 at 11:31:32 Se mi v tem kontekstu zdi primerno izpostavit primer enega fanta iz ene vasi nad mestom, kjer delam. Je doma iz kmetije, na kateri je blo tastarmu zlo dost do tega, da bi fant kakšno šolo naredu. So že na osnovni šoli odkril, sa je fant odprte glave, pa so ga gimnazijio usmerli. Je fant v šoli eno ambicijo pokazal, ampak je bil kmet pa ga meščanski otroci niso za sebi enakega imel, čeprav je bil fant  v nasprotju z njimi zelo odprt in  simpatičen. Ker ni pristal na eno mestno anonimnost, se  je v šoli in mestu ves čas trudu nase pozornost pritegovat. Je začel učitelje po domače in nespoštljivo ogovarjat in se na ta način pred sošolci frajarja delat,  se ga je v lokalih začel s pijačo važnat in pretepe izzivat. Je ves doma prislužen dnar v motorje pa računalnike vložu in je sploh neprestano nekaj kšeftov. Je začel v šoli pri uspehu dol it, je začel zato tastarga krivit pa se delu doma upirat, se  je za en čas celo od doma v mesto preselil. Je takrat k men, ki mulcem razne posle rihtam, prijamral. Sem mu lepo razložu, da ne bo mogu redno šole pa posla obrihtat, naj  proba vsaj do konca leta zdržat doma  pa letnik naredit pa se pol magari izredno kam vpisat pa zraven delat. Je reku, da dnar ni problem, bolj tastari, zato smo se angažiral pri tastarmu, da je fanta nazaj domov sprejel. Smo mu lepo razložili, da mora fant doma predvsem študirat, ne pa delat, če hoče svojega sina kdaj do kakšne izobrazbe spravit. Je kazalo, da bo šlo, ampak se je fant že prej, ko je od doma begal, v eno izsiljevalsko družbo zaplezav, zato  ni minil niti  mesec, ko je šel fant  v stiski, da bi tipom en dnar vrnu, direktno banko oropat . Je okrog 4 miljone odnesu, a  so ga policaji  po par  minutah z dnarjem v rukzaku najdli. K sreč je imel samo strašilno pištolo pa še ni bil 18 let star,  zato ga niso takoj zaprli. Smo se spet nekateri, ki se nam je fant smilu,  angažiral, da ga ne bi s tretjega letnika vrgli, ker bi fantu s  kartoteko brez izobrazbe pa brez vplivnih tastarih res vse perspektive v življenju zaprli. Je fant res stisnu in letnik večinoma zdelal, kar pa ni, naj bi potem na izrednem vpisu v četrti letnik nadoknadu.  Se je ene par mesecev pol tud res na izredno gimnazijo v Ljubljano s fotrovim spremstvom vozu, a  pred kratkim smo pa zvedli, da je spet nekaj kradel in da so zdaj fanta definitivno zaprli. Evo, kaj sem hotu povedat. Fejst fant, je blo z veseljem njegov optimističen odnos do življenja gledat pa se njegovi odprtosti čudit. Ker ni imel vplivnih tastrih odzad, je svojo induvidualnost sprot in brez zadržkov izražov, namesto da bi  na skrivaj kakšno škodo drugim zganjal. Je zarad tega pozornost nase pritegnu in se naivno z eno bando zapletu, ampak on še krast ni znal na skrivaj. Ko je zabredu, se ni skor noben zanjga potegnu, saj  ni nobenmu njegovga družbenega statusa ogrozu. Je svojo inuvidulnost v eni obliki protesta  do konca izrazu in - najebal. S tragiko tega človeka, ki ni v bistvu nobenmu nič hudga naredu, se ni skor  noben interno niti  javno ukvarjal, čeprav smo z njegovim zaprtjem zgubil res en velik individualni človeški potencial. Unim mulcem pa vse šole pa sodišča pa cajtengi pa televizije skupaj ne bodo prišli do živga niti tolk, da bi iz njih napravli vsaj samemu seb odgovrne posameznike.  Za znort  >:(!

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Miro on 18.04.2002 at 12:02:47 Quote: In dolžni smo dati otrokom kljiuče do srečnega in izpolnjujočega življenja. seveda, če jih imamo... btw, da ne bo pomote, sam sem dva komada do polnoletnosti spravil, študirata oz. dijakirata kar solidno. Nikoli z njima nisem imel problemov pri komuniciranju, kot jih opisuje Titud. Zato, ker se ju nikoli nisem trudil vzgajati, predvsem pa ne na način, kot ga opisuje Angel. Tisto gre namreč najstnikom na kozlanje. Me pa namesto moje vzgoje velikokrat vprašata, kako bi postopal v določenem primeru. Potem pa ravnata tako, ali pa tudi ne, kakor se odločita. Skratka, odnos med starši in otroki naj bi bil odnos med enakopravnimi človeškimi bitji, ne glede na starost. Pa bom tistim, ki razmišljajo zgolj na konkretni ravni še to povedal, da s tem ne mislim od dojenčkov zahtevati, da si sami brišejo riti. Vsem pedagoškim nadobudnežem svetujem, naj s svojimi pedagoškimi prijemi pričnejo najprej pri sebi. Sploh pa, kadar je učenec pripravljen, se pojavi učitelj. In ne takrat ko mama ali pa tršica to rečeta. Tisti mulci pa so kljub temu sami svinjarije počeli. In se strinjam s titudom, da jih bodo še naprej, samo v drugih oblikah in zavite v lepšo embalažo. Pa še citat Pankrtov, namenjen staršem, pedagogom in vsem podobnim: Quote: KVA BI SE PRETVARJAL, HOČETE KOPIJE VAS!

Title: Re: : O mačjih morilcih Post by gape on 18.04.2002 at 13:42:17 titud wrote on 18.04.2002 at 08:17:51: (saj skoraj ni druge razlage za to, da so moral tolk mačk pobit, da se tega ni moglo več skrit). ne vem če je blo tko, da se ni moglo skrit, sej dokler jih niso polcaji z mački v avtu ujel (na-ključ-no) ni noben sploh vedu da mačke zginevajo, sej mački itak ves cajt zginevajo ... pr nas ni razen prve nobena prov dolgo zdržala, pa nism nikol pomislu da bi mi jo kdo ubou, rajš da jo je avto zbou, pa je blo.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Angel on 18.04.2002 at 14:01:24 Miro eno vprašanje, ker ne vem, kaj si hotel napisat s temle:"Nikoli pa ne na način...kot ga opisuje Angel?"...Vzgajat otroke, ker jim gre to na kozlanje...kakšen način? Sem o tem pisala? Lahko poveš bolj konkretno o kakšnem načinu vzgoje sem pisala, da jim gre na kozlanje? Pisala sem, naj spodbujamo in negujemo občutek dobrega mnenja o samem sebi, naj mu bomo najboljši prijatelji, naj ga učimo samospoštovanja in odgovornosti, naj bodrimo odprtost duha, naj otroke učimo samozadostnosti... in kaj jim gre tukaj na kozlanje? Nc jasn... lp Angel

Title: Re: O mačjih morilcih Post by titud on 18.04.2002 at 14:18:52 Ok. gape, sem se slabo izrazu. Sem hotu povedat, da so si morda podzavestno želel, da  jih kdo zaloti. Da samih sebe drgač sploh niso mogli v tem početju ustavit.  In so jih zalotli,  ustavli pa vprašnje, če.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by titud on 18.04.2002 at 15:53:47 Angel*ca, mislim da vem kaj žuli mirota, vsaj mene močno, zato sem se tud jest tako  agresivno zataknu. Ti smatraš, da ma vsak član družine en svoj življenjski načrt in 'ko so vsi igralci na svojih mestih pa se igra, ki ji rečemo življenje, začne'.  Mame pa ateki naj bi hotli otrokom samo dobro, jih učili, negovali, bodrili, otroci naj bi bli pa po svojem načrtu zaradi naših dobrih hotenj pridni, negovani, učljivi, ustvarjalni... Glej, to je po moje lahko logika enega pedagoga, socialnega delavca al pa šolskega psihologa, ki so na šoli samo za to, da tisoče in  enih razigranih induvidumov naštelajo tako,  da inštitucija čim bolj brez problemov lavfa. Ampak ceno uskladitve plača posmeznik in ne istitiucija, ki take strokovnjake formalno plačuje. Oni bodo dejanske stiske otrok zataškal pa pometli pod preprogo pa  s silo zatrli, samo da bo učitelj ohranu avoriteto in šola ugled. Ok., zato so plačan, čeprav jest trdim, da bi blo stokrat boljš, če bi bli  taki strokovnjaki do šole neovisni in bi jih zato moral nekdo od zunaj plačevat, šole al pa otroci/starši pa bi jih samo po potrebi najemal. Bi vsaj človek vedu, za koga delajo   Če samtraš družino za en inštitut, v katerem naj bi vsak igral vsak svojo vlogo, pol je njen edin cilj ravno tako lahko le notranji red in zunanji ugled, za katerega bo najvišjo ceno plačov pač tisti, ki je v tem teatru najšibkejši člen. En še tako dobronamren  straš lahko  v najboljši nameri naredi otrku tolk škode, da ta cel življenej ne bo pobral,   privzgojene vzorce pa bo še  svojim potomcem vcepljal. Občutljiv otrok takšno 'pozorište u kuči' zavoha na kilometer, je pa pol samo od njega odvsino, a se bo šel ta špil in probov iz njega potegnt kašno boniteto (tko kot v šoli), ali se bo kje na skrivaj nad šibkejšim od sebe izživljal  ali  pa bo na splošno zgražanje  vse skupaj polsal v tri krasne. Mi pa v jok, kako se je to moglo zgodit, saj smo mu samo dobro hotl.. Se pa strinjam, da je v družini pa nasploh potrebna samo ljubezen. Med svobodnimi posamezniki. Brezpogojna. Je še tako doterana inštitucija al pa  še tako briljatno odigran špil ne more nadomestit.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by ana on 19.04.2002 at 07:43:41 Angel* wrote Q Sodijo lahko vedno samo tisti, ki imajo otroke ob sebi, razumeti otroško du... Q Takole jaz mislim: sodil naj ne bi nihče. Potem bi rekla še to (tako pač mislim): če imaš otroke ob sebi, to še ne pomeni nič. Zmožnost sočutja, vžiljanja v čustva drugih, njihovo razumevanje in sprejemanje je tisto, ki ti da kvaliteto v odnosih. Spomnila bi na dva zelo vpijoča primera: Dave Plzer (upam, da je priimek pravi) avtor knjige Otrok brez imena in še dveh nadaljnih. Njegova mati je imela mislim da pet sinov, njega je mučila kakih pet let. Ena najhujših zlorab v Ameriki. Potem pred kratkim obsojena ameriška mati, ki je v kopalni kadi lepo eden za drugim utopila vseh pet svojih otrok. In bi rekla, da tudi pri nas ne majka zlorab nad otroki. Samo to, da imaš otroke ob sebi, ne pomeni nič.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by samonekdo on 19.04.2002 at 08:53:33 Hej, Ana. Glede sodbe, sem se spomnila na tale rek: Še Bog sodi človeku šele po njegovi smrti, kaj mi daje torej pravico, da bi mu jaz prej. In brala sem knjigo od Dave Pelzer-ja. In bila do konca pretresena.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by vida on 19.04.2002 at 09:25:44 /Upam, da bodo čim prej ljubili življenje dovolj, si odpustili, da bodo lahko s sočutjem ljubili tiste, ki to najbolj potrebujejo/ ....LJUBITI življenje še ne pomeni sprejemanje starih vzorcev, ki so prepoznani kot zgrešeni ....

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Angel on 19.04.2002 at 09:50:59 No, naj nadaljujem, ker sem brala vaše komentarje. Imeti otroka ob sebi in biti starš za vas nekatere ne pomeni nič, lahko pa napišem, da se vseeno malo motite. Študentke v kolonijah so vedno bile še samske, brez otrok, pa je njihovo vzgojno pedagoško delo z otroci marsikdaj pogorelo. Kar niso imele filinga za nežne otroške duše. Mogoče so v bistvu jemale svoje delo le kot delo in vir zaslužka, nemalokrat pa smo morali posredovati pri totalno nepadagoškem pristopu do otrok. Bi ne opisovala primeov, ker jih je bilo preveč. Študentka difa, nikoli je ne bom pozabila, je bila vsako jutro naspediranan z nekimi telovadnimi vajami, otroci so jo po treh tednih kolonije zasovražili, ob odhodu pa ker je zgubila stavo, je sama tekla častne kroge okoli našega naselja...razumeti otroka pomeni tudi, da sam nisi pozabil otroka v sebi...spomniti se norčavosti, ki smo jih vsi počeli, kot otroci, spomniti se občutkov tesnobe, strahov, ki smo jih vsi doživljali pomeni razumeti otroke. Ne rečem, pa saj sem pisala o tem, če ste le brali, da je ljubezen do otroka, naj bo to svojega ali tujega, nujna za vsako delo z njim. Priznam, žal poznam pedagoge, ki v bistvu ne marajo otrok, sfalili so v svoji izbiri do poklica, uničujejo jih, mantretirajo v šoli, gnjavijo po domače povedano, slabi vzor so jim, pa še kaj...kdo ve zakaj opravljajo tak poklic, ko pa bi bilo boljše, da bi si izbrali kaj drugega. Delo z ljudmi, ne samo otroci, delo z najstniki zahteva kot osnovni pogoj, da imaš ljudi rad. In tako kot z vsako stvarjo v življenju, je delo pedagoga ne samo služba, ampak zahteva marsikdaj še dodatne ure premišljevanj doma. Ko ste ravno omenjali ljubezen...ne vem zakaj so straši omenjenjih mačjih morilcev sfali v osnovi...jim niso vcepili osnove ljubezni do živali? So v pomanjkanju časa sfalili pri nadzoru? Torej, kot lahko vidite, ljubezen seže tako daleč, da preseže še smrt. Zakaj imamo 4 samomore na teden med mladimi? Kakšno pomanjkanje starševske ljubezni pa je to? Kadar ljubezen dajemo pravilno, združuje, gradi, brani in štiti. Je koncentrirana energija, ki nima mej. Prava starševska ljubezen ni nikoli ljubosumna, ali posestniška pa tudi pogojev ne postavlja. Mislim, da živimo življenje za življenjem, da bi se naučili o ljubezni in jo videli izraženo na različne načine, v različnih okoliščinah. Le kako drugače bi lahko cenili vse podobe svojega bitja? Naj zaključim, če je bil moj stil pisanja komu antipatičen, naj ga ne bere. Vedno izražam samo svoj pogled na stvari in svoje mišljenje. Rada berem vaše odgovore, čeprav marsikoga ne razumem, kaj je sploh hotel kdo povedati. Miro tisto, kar sem pisala in naj bi mladim šlo na kozlanje, pa le argumentiraj, ker ne vem, kaj si mislil. Lep dan vam želim še naprej! Angel

Title: Re: O mačjih morilcih Post by ana on 19.04.2002 at 09:59:59 oprosti, Angel, a če sem te prav razumela, hočeš med drugim povedati tole: šele ko imaš svoje lastne otroke, si sposoben razumeti soljudi, si sočuten in veš, kako vzgajati?

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Angel on 19.04.2002 at 10:14:06 Samo delno Ana. Druga stvar pa je ljubezen do njih, sem pisala. In tisto, da sami ne pozabimo otroka v sebi...tri stvari so Ana. lp Angel

Title: Re: O mačjih morilcih Post by titud on 19.04.2002 at 10:58:10 Na kratko, angel*ca, ker tud jest ne bi  rad ostal nerazumljen, čeprav ne pričakujem odobravanja. Pedagogika je zame stroka, družben načrt kako otroka  čim bolje usposobiti za to, da se doseže cilj, npr. da bo otrok zarastel v človeka, ki bo družbi enkrat v korist in ne breme.  Gre predvsem za socilaizacijo, ki tolerira iduvidualnost ali navidezno celo spodbuja, če je usmerjena v družbeno sprejemljive cilje. Dobi pedagog določena pooblastila in je seveda bolj učinkovit, če intmno verjame v svoje družbeno poslanstvo in ima otroke tudi iskreno rad. Ampak to je predpogoj uspešnosti vsake službe. Družina oz. starševstvo pa zame ni oziroma ne bi smel bit noben projekt, v katerem naj bi imel vsak  v naprej določeno vlogo in pooblastila za uresničevanje nekega skupnega  cilja. Dom naj bi bil predsem gnezdo, kjer zakoni zunanjega sveta ne veljajo in  kjer vsak član  svoje zatoščišče najde. Kjer je sta samo ljubezen  pa zaupnost doma in kjer je avtoriteta na podlagi stroke pa ugleda pa dnarja pa izobrazbe en navedn larifari. Za kozlat, kot  miro pravi. Če takega gnezda  tastari ne znamo mulcem splest, se bodo kot ptički brez perja prezgodaj v prepad pognal al pa sicer uspešno vzletel, a nikol več vrnil. Bodo družino za propalo zadevo razglasli  pa na smetišče zgodovine poslal ali pa celo življenje ene plane o idealnem domu pa družini goijil, ki se jim ne bodo nikol uresničili, ker jim bo zmeraj tko kot njihovim tastarim nekaj umanjkal.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Angel on 19.04.2002 at 11:15:28 Zdej pa ne vem...a pišem res tko nelogično...družina je v bistvu projekt, čeprav je beseda bolj bedna. Vsak ima svojo vlogo, pa če se še tako bedno sliši. Mati je v osnovi mati, je lahko tudi oče hkrati, pa ji slej ko prej pri vzgoji neki sfali. Gnezdo praviš, kjer otroke naučimo za lajf. Ja kaj sem pa jaz pisala? No, poenostavila bom. Brez načrta ti nobeden ne more zgraditi dobre hiše, pa naj se še tako trudi. Jaz se z pedagoškimi načrti vedno manj strinjam, ker otroke prej zavirajo, kot pa naučijo razen balasta še kaj omembe vrednega za v lajf. Potem pa je to na vlogi matere ali očeta. Eni majo doma žal slab načrt, vlog sploh več nimajo, ker nimajo ne časa, ne energije za mulce. In potem se zgodi, kar se...v omenjenem primeru pobijalcev mačkov, so pa sfalili vsi. Šola, starši pa, ker svoje vloge žall zaradi pomanjkanja časa še meli niso. In to je to. Žal. lp Angel

Title: Re: O mačjih morilcih Post by vida on 19.04.2002 at 12:15:19 ...praviš da dom predstavlja gnezdo, kjer zakoni zunanjega sveta ne veljajo ...se pravi vzgajaš oz. pripravljaš otroka za zunaj, znotraj pravila itak ne veljajo, mu dajaš nasvete, kako naj se obnaša, da se mu bo dobro godilo ... mu že zgodaj daš vedet, naj se pripravi na življenje z dvojno moralo ...   ???

Title: Re: O mačjih morilcih Post by LittleStar on 19.04.2002 at 12:19:39 Saj sploh ne, da bi bilo karkoli off topic ;D, ampak tole iz threada Naše živali prenašam sem - da ne pozabimo, kaj je bistvo - o sočutju Vesolja (mucov):   "Cats are meditators and help balance the energies of the planet. Their energies are more closely related to Feminine Energy. It is most important for all cats to be allowed to touch the Earth whenever they feel a need to do so. This is part of our work. We work closely with the Earth Mother who is our Goddess. They are also greeters, healers and companions for people. We sing to you with our purring. Our purring is calming and soothing to humans. We often come in incarnation to help a specific person. Often, we are abandoned and rejected by the very person we have come here to help. Cats often take into their bodies a lot of negative emotions and energies from their person and from their surroundings. This helps their caretaker tremendously; as it lightens their load. It often prevents many health problems for them. We consider ourselves "buffers" for mankind. "

Title: Re: O mačjih morilcih Post by ana on 19.04.2002 at 12:24:32 Angel wrote on 19.04.2002 at 10:14:06: Samo delno Ana. Druga stvar pa je ljubezen do njih, sem pisala. In tisto, da sami ne pozabimo otroka v sebi...tri stvari so Ana. lp Angel Angel, a velja vsaka do ene tretjine ali procenti niso važni ? Je kaka stvar bolj pomembna od drugih dveh?

Title: Re: O mačjih morilcih Post by titud on 19.04.2002 at 13:00:38 Quote: Gnezdo praviš, kjer otroke naučimo za lajf. Tko, v real-lajfu,   sprejemam pa po mojem tud delam  skor vse tko, kar napišeš, angel*ca. Amapk  lajf je le  približek tega, kar odzad čutim, da bi moralo bit. Zato se tle gor trudim, da bi tisto odzad ozavestu pa tako laži v lajfu sprovedu. Ker u lajfu ravno zarad približkov stvari ponovad slabo lavfajo.  Mi je zato žal, da dlako v jajcu iščem, ampak zato smo tle gor,  da se da drug drugmu pustimo  ozavestit. Al kaj? Glej, gnezdo sem zato za prispodobo vzel, ker je noter mehko pa toplo pa skor nič placa, zato v njem ne moreš nič drugega počet kot drug k drugmu stiskat. Ni torej tako narjeno zato, da bi se v njem učili ali se z njim navzven petelinili, ampak da bi se v njem na varnem pa skrivnem  crkljali. Ne gre samo za fizično varnost pa toplino, ampak predvsem čustveno zavetje pa duhovno širino. Da si  doma lahko otroc vzamejo dost časa pa placa, da prebavijo vse zunanje izkušnje pa drile, ne pa da jim tastri določamo, kaj se morajo še naučit pa kam morajo kaj popredalčkat, da jih bomo pol pa imeli radi.  Mi jim lahko kvečjemu ene mitske dimenzije zadev prikažemo, z eno brezpogojno ljubeznijo vse zadeve pkrijemo. Ampak zato moramo sami v ta mit verjet pa ga živet. S partnerjem ali brez, z otroci al brez, saj če je  tak  dom v teb,  si lahko v njem tud sam.  Za vsakega, ki ga iskreno rab, pa se v njem brezpogojno plac  najde. Kot v uni pravljici o mojci pokrajculji... Mačjih pa drugih morilcev se  v takih gnezdih po mojem enostavno ne bi moglo zvalit. Tolk za konc, da ne bom čist out off topic.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Angel on 19.04.2002 at 14:53:42 No, pa naj zaključim tudi jaz. Ugotovila sem, da so najboljši starši tisti, ki so širokosrčni in imajo veliko interesov, kar jim daje večjo sposobnost razumevanja, ko dajejo navodila. (naj ostane ta beseda, čeprav je bolj bedna). Pomembno je, da starši s svojimi otroki delijo svoje izkušnje iz odraščanja. Duhovno življenje otrok tolikokrat spregledamo, ali pa zanikamo njegov obstoj. Poučevati otroke, da so duhovna bitja, ki se učijo samozavedanja, je res težko. Otroci so zelo občutljivi in jasnovidni. Predusem jih ne smemo nikoli razvrednotiti in odvračati od sebe. Prvi najboljši način učenja je s pomočjo zgleda, z drugimi besedami otroke učimo že s tem, kako sami živimo svoje življenje. Otroci znajo to neverjetno posnemati. Ljubiti in spoštovati moramo sami sebe, če lahko pričakujemo, da bo tako ravnal tudi naš otrok. Zanje smo ogledalo zunanjega sveta in pokazati jim je treba vrednote in načela, po katerih želimo, da bi živeli. Če pijemo ali se drogiramo, lahko pričakujemo, da bo tudi naš otrok počel isto. Če preklinjate in se jezite nad drugimi, pričakujete, da bo otrok šel po vaših stopinjah. In če zaničujete sami sebe, ste dostikrat potrti ali pa ves čas delate ali kupujete stvari in le malo časa posvečate duhovnim vrednotam, je verjetno, da jabolko ne bo padlo daleč od drevesa. Otroka s tem, da rečete eno, storite drugo, zmedete, poleg tega pa vam čez čas bo več zaupal.. ena od prvih stvari, ki se je morajo otroci naučiti, pa je spoznaje, da ne živijo v popolnem svetu. Čeprav se našemu človeškemu razumu življenje ne zdi vedno pravično, se na duhovni ravni vse dogaja z nekim namenom. Vzpodbujajte otroke, da s svojo voljo spreminjajo stvari, ki jim niso všeč, da bi svet postal boljši. Naučite  pa jih, tako kot smo se sami, da morajo izhajati iz notranjosti, iz njihovega lastnega zavedanja. Otroci so sposobni s prirojeno modrostjo in danimi talenti gledati kasneje na življenje na samosvoj način. Lahko jim pomagamo samo tako, da vplivamo na nekatere dele njihovega vedenja, ne bomo pa jih mogli oblikovati točno tako, kot sami želimo. Nikoli pa jih ne smemo primerjati z drugimi, kajti vsak otrok je sam svoj, primerjave nikoli niso realne. Vsak otrok ima svojo vrednost, vedno se spomnim na to, enkratni so, posebna bitja, nastali iz naše ljubezni. To njihovo enkratnost in prisotnost med nami ne smemo nikoli ne zatirati, ne omaloževati. Samo to sem vam imela namen še napisati. Angel

Title: Re: O mačjih morilcih Post by titud on 19.04.2002 at 16:07:56 vida wrote on 19.04.2002 at 12:15:19: ...praviš da dom predstavlja gnezdo, kjer zakoni zunanjega sveta ne veljajo ...se pravi vzgajaš oz. pripravljaš otroka za zunaj, znotraj pravila itak ne veljajo, mu dajaš nasvete, kako naj se obnaša, da se mu bo dobro godilo ... mu že zgodaj daš vedet, naj se pripravi na življenje z dvojno moralo ...   ??? Ups, tale vidin  ??? sem pa  spregledal. Ga pa ne jemljem kot očitek, saj priznam, da gre res za ene vrste dvojno moralo.  Bolje osotnost morale.  Res ne vem, čemu služi to, če je dom le  mikro kopija tistega, kar vlada  zunaj. A bom  zato doma otroka (al pa  partnerja al pa samega sebe)  trpinču, da  bo(m) bolj odporen, da  bo zunaj manj bolelo? A če ga (al pa me) zunaj totalno sesujejo, al bo(m) zato tud doma pa v seb en ničvreden podn?  Nekje človek  mora imet  zapik, gnezdo, fizično in duhovno avtonomijo. Ne plac za potuho, amapak sočutje. Ker potuha je dvojna morala, eno čutenje za enega, drugo za drugega. Najhujša je dvojna morala znotraj doma, ta mačke pobija.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Angel on 19.04.2002 at 16:18:07 Ej, ej zakaj obračaš moje besede? Potem pa res dobijo drug pomen... Pa kje sem pisala o dvojnih merilih? Ne mi kopirat nek tekst, jaz to še znam ne, kaj čem, pa saj vem kaj pišem...kakšna dvojna načela? Dej preber še enkrat! Zdej pa res ne vidim več smisla...pa ne bom pisala dvakrat eno in isto...pol se bomo pa vrteli na enih in istih besedah. Nc jasn...al pa če začnem pisat o filingu mačkov na ljudi, pa zakaj so oni domače živali, pa da se mi še smiljo ful...se mi. Dvojna načela? Sej so najprej starši dolžni za vzgojo otrok, pol pa šele kdo drug...drugače je škoda, da otroke sploh imajo, naj si kupjo mačke... lp Angel

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Marjana on 19.04.2002 at 16:45:27 Angel, titud je komentiral tekst, ki ga je napisala Vida (se lepo citiral ga je v okvircku, da se vidi na kaj razpravlja) ;) Ampak glede na to, da te je razburilo, je gotovo tudi v tebi nekaj na to temo?  :-*

Title: Re: O mačjih morilcih Post by gape on 19.04.2002 at 16:49:47 angel rileks ... a lot ... titud je citiral vido, ne tebe ;;; kot vidim da je že marjana opazila ... mi je ušlo ... res zgleda da maš nekako težavo s tem, da se ti zdi da kr nekdo tebe napada ... ampak (kot je že marjana ugotovila) če se te dotakne ... je tvoje ;)

Title: Re: O mačjih morilcih Post by MIKE on 19.04.2002 at 17:05:18 Jah, jest bom še enkrat zatežu s svojo ljubeznijo. Če bi bla ljubezen, velika brezpogojna ljubezen, čista do okolja (otrok, sodelavcev, prijateljev, sorodnikov), lahko vse probleme teoretično odmisliš. In ker je človek bitje življenja in smrti, ljubezni in zla, je večno bolj ali manj ujet v ti dve skrajnosti. Vedno smo nekje vmes. In sami izbiramo koliko. Ni ljubezen, da otroka vpišeš že v vrtcu v raznorazne krožke, ni ljubezen, da mu omogočiš vse kar si izmisli, ni ljubezen da mu nudiš materialno plat potešitve. Duševne pa ne. Ukvarjanje, pozornost, ustvarjanje, razumevanje je tista ljubezen ki jo otrokom laho damo. Če pa se nam mudi zaslužit za nov avto, če gradimo osebne kariere, pa je tu manipulativni prostor, čas ki ga imamo na voljo precej okleščen. In ti otroci, so danes tako oropani vseh teh čustev. In kaj jim preostane, poiščejo si družbo, ki jim nudi takšno in drugačno zavetje. In ker danes veliko staršev kompenzira duševno hrano z materialno, otrok izgubi stik z njo in slej ko prej stopi na zelo zelo podobna pota kot njegovi starši.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Miro on 21.04.2002 at 12:09:11 Quote: Miro eno vprašanje, ker ne vem, kaj si hotel napisat s temle:"Nikoli pa ne na način...kot ga opisuje Angel?"...Vzgajat otroke, ker jim gre to na kozlanje...kakšen način? Sem o tem pisala? Lahko poveš bolj konkretno o kakšnem načinu vzgoje sem pisala, da jim gre na kozlanje? Pisala sem, naj spodbujamo in negujemo občutek dobrega mnenja o samem sebi,   naj mu bomo najboljši prijatelji, naj ga učimo samospoštovanja in odgovornosti, naj bodrimo odprtost duha, naj otroke učimo samozadostnosti... in kaj jim gre tukaj na kozlanje? Nc jasn... lp Angel Oprosti, ker ti pozno odgovarjam, dva dni me ni na forumu, vi pa ste se blazno razpisali. Torej, Angel, beseda način je vsekakor neustrezna in se opravičujem zanjo. Bolj sem imel v mislih tvojo željo iz otrok nekaj narediti. Osebno namreč menim, da z vzgojo nevede posredujemo, poleg vseh lepih stvari, tudi temne strani naših osebnosti. Tako se otroci intuitivno tudi tega priučijo, čeprav jih nikoli ni nihče tako vzgajal. Saj veš, kolikokrat razočrane mamice rečejo, češ, tako lepo sem ga vzgajala, v takem in takem duhu, on pa zdaj tako... Sicer pa se prenos lastnosti na naslednje generacije kaže skozi zgodovino, kjer se ni kaj prida na bolje spremenilo. Če postaviš še tako lep sistem vrednot in potem poskušaš vzgajati otroke v tem duhu, delaš napako. Kajti ta sistem vrednot odgovarja le tistemu, ki ga je ustvaril. Psihologi, sociologi in pedagogi pa potem govorijo o neprilagojenosti. Najstnikom pa gre na kozlanje. Prav zanimivo je, kako ne marajo pedagogov, ki se trudijo in vse počno z najboljšimi nameni. Do njih so sicer prijazni, če pa poslušaš, kaj govorijo za njihovimi ritmi, ti je pa vse jasno. Človek enostavno ni sposoben ustvariti takega sistema. Evo, to je moje mnenje. Ob spoštovanju in upoštevanju vseh ostalih mnenj, seveda. S tem tudi zaključujem moje pisanje glede mačjih morilcev. Quote: Duhovno ne moremo rasti s spreminjanjem drugih. (Lousie L. Hay)

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Angel on 22.04.2002 at 10:28:33 Prebrala sem odgovore, pa mi je v bistvu še najbolj vešč MIKE. Kakor koli sem pisala o družini in starših, naj zaključim temo z enim lepim tekstom, ki je kot zaključek knjige "Mi, otroci s postaje Zoo." Pereč problem naše družbe so med drugim tudi droge, saj mačji morilci so le del najstniških zablod. Kako mladim pomagati na poti odraslosti ni samo problem družine, ampak družbe nasplošno. Miro, pedagogi, sociologi in ne vem kakšni strokovnjaki odpovedo skoraj vedno, ko imajo pred seboj konkreten primer zavožene najstniške osebe, potem se njihovo delo šele začne, namesto, da bi se začelo takrat, ko je otrok še brez najstniških perečih deliktov. Takle pa je zaključek prekrasne knjige... " Najbrž ni staršev, ki svojemu otroku ne bi želeli le dobro. A dajejo mu lahko to, kar imajo sami. Tudi oni so samo ljudje, obremenjeni z lastnimi težavami in nezadovoljstvom. Iz svojih družin starši često prenašajo v življenju svojega otroka lastne neizpolnjene želje, opeharjena pričakovanja in zavrnjena čustva. Prepričani, da ne ponavljajo napak svojih staršev, jih sami, polni neporavnanih zamer in nepomirjenih bojazni, še podvojijo. Z njimi označujejo svoje partnerske odnose in vzgojo svojih otrok. Iz strahu, da ne bi v soočenju z lastnim pomanjkljivim starševstvom izgubili samospoštovanje in da bi v predstavi o sebi zadržali iluzijo, da so vendarle dobri starši, oslepijo za vse, kar bi njihovo samopodobo utegnilo ogroziti. Otrokovim stiskam ne upajo prisluhniti, ne vidijo očitnega in vedno najdejo izgovor, da puste otrokove nerešene težave mimo sebe ter tako preslišijo njegove klice na pomoč. Še takrat, ko je otrokova pot navzdol jasna in nedvouma, si zakrivajo oči, verjamejo prikrivanju in lažem, pustijo, da usmerja njihovo pozornost proč od svojega problema, vedno znova nasedajo njihovim obljubam in sprejemajo njihove pogoje, četudi jim je jasno, da mu vse to le olajšuje vztrajanje pri drogi." Z namenom je prepisna tale del teksta, ker je razumen zaključek prelepe knjige je. Prepisla sem ga zato, da izključim moje mišljenej na to temo, mene pa izključi iz te debate. Tukaj so podane besede avtorja, z njimi se popolnoma strinjam, pa prav nobenih problemov nimam ne sama s seboj in ne vem kaj še. Kako bom sama vzgojija svojo malo, pa bodo pokazala leta...bo prav ona dokaz moje napačne ali prave vzgoje. Lep dan! Angel

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Angel on 22.04.2002 at 10:38:16 ;D ej, ej, za slovnične napake pa se opravičujem! Se zgodi... lp Angel

Title: Re: O mačjih morilcih Post by comp on 22.04.2002 at 10:39:54 Quote: Pereč problem naše družbe so med drugim tudi droge, Droge ne morejo biti problem,tudi alkohol ne in podobno. Vsak sam odloča o tem,ali se bo drogiral ali ne.O tem ne odločajo droge !!!! Da so krive droge ali alkohol je samo znak človeške neodgovornosti. In brez občutka odgovornosti ni možno rešiti problema. Problem pa je v nas ,ne v drogah !!!! Za začetek začnimo vsaj malo drugače razmišljati,če želimo ščistiti primitivne vzorce. :)

Title: Re: O mačjih morilcih Post by comp on 22.04.2002 at 10:42:27 Quote: ej, ej, za slovnične napake pa se opravičujem! Se zgodi... lp Angel ! Tu maš na razpolago "Modify",kjer lahko popraviš napake,ki si jih prepozno opazila :)

Title: Re: O mačjih morilcih Post by gape on 22.04.2002 at 11:05:49 tkole bom reku angel prepisala si lep text, z njim se več ali manj vsi strinjamo, kot vidiš z vsem razen z DROGAMI, o njih imamo pač svoje mnenje ... si o tem lahko morje prebereš. lepo je govort o problemih družbe, soseda, sosede, nacije ... mi smo tukaj da te probleme razrešimo. ampak svoje probleme in na osnovi teh izkušenj svetujemo drugim kako naj rešujejo svoje probleme. očitno se vsem še vedno zdi da nas morate na probleme opozarjat, ker mi jih kao ne vidimo. vidimo jih, poznamo jih, in delamo na njih eliminaciji. tud jest sm tko začel tipkat svoj sajt, z opozarjanjem na probleme ... ampak to nobenga ne zanima, sm kmal ugotovu, ljudi zanimajo rešitve problemov, rešitve konkretnih problemov, tko kt jon al kdo je že bil, k se mu lasje redčijo in ga v trebuhu stiska, pa je slišu za magijo ... in je pršu še nas vprašat. skratka ne me narobe razumet, ti kr opozarji na probleme, ampak dej nam povej iz svojega (pro) stališča kaj točno naj delamo, al pa clo sama to nared ... pa se bomo premaknl na naslednjo stopnjo. ker pa že glih rada pišeš ... dej nam en članek na to temo zlož. boš sicer majku uzela biznis pa bo že preživel.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by titud on 22.04.2002 at 13:14:31 Quote: Miro, pedagogi, sociologi in ne vem kakšni strokovnjaki odpovedo skoraj vedno, ko imajo pred seboj konkreten primer zavožene najstniške osebe, potem se njihovo delo šele začne, namesto, da bi se začelo takrat, ko je otrok še brez najstniških perečih deliktov. Moram na tej točki še enkrat svojo teorijo gnezda vskočit. Po tvoje, aglel*ca, se strkovnjaki izkažejo le preventivno. Če dobro delajo,  najstnik ne zabrede v delikte. To si razlagam, da če bi  družine (kjer naj bi primarna socializacija potekala) delovale  kot bi jim svetovali strokovnjaki, najstniki ne bi zabredli. Se strinjam, kot najstniki morda res res  ne bi zabredli, ampak le, če bi jim že kot otrokom vzeli vso individualnost in kreativnost oz. bi jim   tako sprali možgane kot so jih znali spirati v kakšnih totallitarnih sistemih iz  polpretekle zgodovine. A kaj, ko  tak sistem pade, se taisti ljudje znajdejo v praznem in spet imajo delo strokovnjaki za prevzgojo, ki so v naprej spet obsojeni neuspeh. Ne trdim, da za radi takšnih izkušenj  vsa družbena  vzgojna stroka ni potrebna. Priznam, je nujna, saj smo tako zakomplicirali družbene odnose, da družina enostavno ni več kraj, kjer bi ta socializacija lahko potekala do otrokove odraslosti. Ker smo v demokraciji, sistem deluje bolj subtilno. Strokovnjaki nam blagohotno svetujejo, da prevzemamo njihovo vlogo in se gremo hišne pedagoge. Hočejo, da se začnemo doma obnašat kot oni, da se pred rojstvom nabavimo vse zdravstveno in pedagoško literaturo. Država nas pooblašča, da sprejmemo njeno vlogo že ob otrokovem rojstvu. Kajti, če pooblastila in dobrohotnih nasvetov ne sprejmemo, bomo slej ko prej zaredili problem, ki bo slej ko prej na drogi in kriminalu ga bo morala reševat ona. Dajmo si že enkrat vendar priznat , da družina ne more bit več kraj, kjer bi potekala primarna socializacija. Mislim, da je kot taka doživela svoj krah v fašizaciji patriarhalnega družinskega vzorca in v množičnem  'deviantnem'  obnašanju adolescentov iz jederskih družin sodobnega zahodnjaškega  tipa. Nikarmo  se farbat, da nam bo otroke rešilo znanje pa stroka. Saj ni čudno, da se skor nihče več ne upa otrok imet, ko je pa to tko strokovno pa finančno zahteven projekt. Jest grem  rajši skozi en gnezdni  'projekt', čeprav še zdaj ne verjamem čist, da bo šel res skoz. Še vedno bi si tud želel, da bi bli otrc v šoli boljš, pa  pa v življenju bolj ambiciozni pa to.   Pa da jih ne bi tolk droge al pa kakšne  druge  'deviantne' pa underground al pa celo kriminalne stvari privlačle. Še kup stvari me skrbi pa imel rad boljš pošlihtane, ampak se k sreč tud vprašam, kaj bi konec koncev prazprav rad? A ni to  konc koncev taglavno to, da se  še zmeraj močno čutmo. Če enga podre podre vse, če se ma  dobro tega tud ne more skrit. Smo drug do drugega tud zlobni, ampak si damo vedet, da si naj vsak pri seb najprej stvari pošlihta, preden na drugem  svoje kompleske izživlja. Če bi se še enkart odločov, bi šel zavestno v to, kar mi je enkart  tkorekoč po naljučju (oz. ne čist po moji zaslugi)  kar dobro ratal. Ga ni boga izven doma, ki bi mu moral odgovrjat pa račune za izvedbo 'projketa' polagat. Tko kot teb ni treba, angel*ca, men al pa nam tle gor pa sploh.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by gape on 22.04.2002 at 13:52:38 bom jest zdej tko reku kt je zadnjič reku majk hvala ti bog za tituda ...

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Angel on 24.04.2002 at 16:48:04 Naj najprej odgovorim Mirotu. Saj imaš prav, da mladim res gre že na kozlanje določen vzgojni načrt, pa zraven še teženje staršev. Popolnih otrok ne more imeti nihče, pa naj se še bolj trudi, nemogoče je. Comp piše, da so droge problem posameznika, da tisti, ki zabrede v njihov svet ima probleme sam s seboj, ne pa z drogami...imaš prav Comp, samo kako naj se najstnik zadrži vplivu okolice, ki ga k drogam še napeljuje in zavaja, pa je najprej stvar vzgoje, potam pa šele posameznika. Mladi, pa ne malo jih je, saj beremo še krute članke o tem, so danes podvrženi neki maniji, če pogledaš samo rave partije. Koliko je tam reciva najstnikov, ki sprva kot iz firbca in šele potem filinga vzame estazy, prestopi mejo resnične zabave z neko omamo, poje še večjo dozo in se znajde v bolnici. Brala sem sedaj pred kratkim zgodbo dekleta iz Velenja, ki baje ni bila nikoli uživalka drog, pa niti na reve partije ni nikoli hodila, pa je zaužila preveliko dozo in pristala v nezavesti...naj so ji drogo podtaknili ali ne, kdo bi vedel resnico? Zdržati nekaj ur pa še naslednji dan v nekem stilu rava, biti naspediran ali ne...saj mularija to sama se najbolj ve. Meni so všeč trenutni trendi in akcija :"Z glavo na zabavo", kjer mediji in celotna ekipa na zelo lušten način najstnike prepričuje v katastrofo alkohola, dela akcije po Sloveniji, deli reklamo in mlade usmerja v nek nov način razmišljanja, da se tudi brez alkohola da prav lepo zabavati, pa naj bo to diskoteka ali ne vem kakšen kljub. Vsaka čast organizatorjem, pa še sponzorjem, saj je njihov namen ne samo poučen ampak tudi občudovanja vreden. Torej vidite, da se tudi s pravilno vzojo da nekaj doseči. Družina pa naj bo kot osnovna celica, žal ni več to, kar je nekoč bila, starši zaradi preobilice svojih problemov ne vidijo niti sebe, kaj šele najstnika, ki se sam tolče na poti v odraslost. Vsaj prisluhniti mladim in jih razumeti, pa je osnova vsake vzgoje, saj zato pa otroke tudi imamo. Z vsako stvarjo je tako, če jo prepustimo usodi in sami sebi, veste, kaj sladi. Me ne bo nihče prepričal, da so mačji morilci imeli doma kakršno koli pozornost. Žal ne, pozabljeni so bili že v osnovni vzgoji ljubezni do živali, ki jim jo starši niso ne povedali ali kakorkoli posredovali. V zavodih z vzgojno moteno mladino so žal primeri mladih zasvojencev, ne samo drog, tudi alkohola. Pomagati mladim zasvojencem je sizifovo delo, saj ko zapuste obzidje zavoda ponovno zabredejo na ista pota...In nekaj, kar me je pred časom najbolj pretreslo je zgodba obupane deklice, nima niti sedemnajst let. O nasilju v družini beremo vsak dan, grozljivo pretresljive zgodbe so to. V družini kjer botruje alkohol, pretepa oče najstniško hči, lastno ženo in še dva njena mlajša brata. Vsi sosedje to vedo, ve socialna služba, vedo na urgenci, kjer je mlado dekle vsakodnevno na šivanju ran in glihanju polomljenih kosti...pa nihče ne stori nič. Ne socialna služba, ki kakor nima pristojnosti rešiti tako kalvarijo, ne sosedje, ne mati...Kaj naj k temu napišem? Samo to, da sem govorila s socialno delavko, ki pravi, da ima takih primerov v našem mestu blizu sto...In kako dragi moji, mi lahko kdo napiše-da ni družina osnovna celica mladih? V današnjem času? Kdo pa je kriv v teh primerih? Oče, ki je v deliriju alkohola vsakodnevno pretepal in zlorabljal lastno hči? Družba, ki je tako humana, da si zatiska oči? Bi si želela samo to, da se otroke takim staršem oduzame, ker niso vredni imena oče...ali pa mati! In na koncu. Ja, lahko je naštevati samo pereče probleme, rešitev pa ne...je rešitev, vem, spremeniti v začetku v osnovi take straše, pa uno bedno socialno službo, ki tega imena ne zasluši in povrniti mladim tisti del življenja, ki so ga vredni živeti. Samo to. lp Angel*

Title: Re: O mačjih morilcih Post by titud on 25.04.2002 at 09:23:05 Quote: Me ne bo nihče prepričal, da so mačji morilci imeli doma kakršno koli pozornost. Žal ne, pozabljeni so bili že v osnovni vzgoji ljubezni do živali, ki jim jo starši niso ne povedali ali kakorkoli posredovali . Algel*ca, občudovanja vreden je tvoj trud, da bi čim bolj jasno obrazložila svoja stališča in za njimi trdno stala. Ampak vedno znova se izkaže, da odsotnost  sočutja pri mačjih morilcih  povezuješ s pomanjkljivo vzgojo in pomanjkanjem pozornosti, tega pa jest ne morem prebavit.  So bli po mojem fantje čist lepo vzgojeni, so vedeli, da se mačk ne sme pobijat, tko kot se v javnosti npr. na splošno ne sme grdo obnašat, da je treba v šol učitelje poslušat in da je treba čim boljše ocene domov nosit.  So straši v tem smislu dost pozornosti v svoje mulce vlagal, so jim po mojem kadar so imel pet minut cajata dopovedoval, da je to za uspeh v življenju zelo važno. So z njimi tud pri knjigah sedel pa pa skrbel, da bi  prosti čas v tem smislu čim bolj koristno porabil. Tud če ni blo ravno tko, kot tle teoretiziram, če so jim fizično manj pozornosti pa cajta namenjal, po mojem mulci niso samo zarad premalo nadzora al pa preveč prostega časa za neumnusti šli mačke pobijat. Zakaj se pa tko patološko avtomatsko vsi tisti ne obnašajo, ki jim tastari v tem smislu skoraj nobene pozornosti ne posvečajo, ki jim šola dol visi, ki imajo cajta ko blata, ki se na ulici vzgagajo, ki jim tastari nobenega tud nobenga standrda ne nudjo oz. jim ne morejo bit za zgled enih uspešnih pa uglednih ljudi? Ponavljam: glavni šok pri mačjih morilcih je bil, da so gimnazijci, bodoči intelektualci z uglednimi starši, eni celo s pedagoških poklicev. In ta dejstva samo izkoriščam za potrjevanje prepričanja v edino smiselnost  obstoja ene gnezdne družine, v kateri se ne vzgaja pa ne pripravlja na uspešno življenje po enih ekonomskih pa drugih družbeno čislanih  merilih,  ampak se samo  soutripa, crklja in magari v enem sočutju tud trpi. Je namen takega doma, da se v njem čustveno sfiltrirajo in predelajo vsi modeli, ki jih katerikoli član družine prinese vanj od zunaj. Ne morem pristat na to, da bi  bil dom to, kar bi najmočnješi člani skopirali vanj od zunaj, pa če je pri tem še tako dobronamreni in uživajo vso družbeno stokovno in finančno podpro. Očitnu tud mulci v takih familjah to težko prenašajo, saj so  v takem domu  že iz dolgčasa al pa protesta (pa magari na skrivaj) po mojem sposobni kakšnega mucka pospravit, zunaj pa brez problema tud sto.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by vida on 27.04.2002 at 22:30:05 ... če je blo z vzgojo vse v redu, pa če Angeline navedbe o vzrokih tud zanikaš ... kje je sploh problem  ???

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Kali on 28.04.2002 at 02:25:11 Sem slišala za nekega 8 letnega fanta, ki pravi, da ne mara mačk. Ker tudi njegovi prijatelji iz šole pravijo, da jih sovražijo in jim dajejo petarde v riti... :o :o :o

Title: Re: O mačjih morilcih Post by titud on 29.04.2002 at 10:55:33 Vzgoja je po mojem to, da otroku daš vedet, da nekaj ni lepo al pa da se ne sme. Pri zadevah kot so lulanje v hlačke, jedenje z rokami in  kazanje lulčka ali ritke je taka vzgoja v smislu dresure še vzdrži, v smislu vzpostavljanja socialnih odnosv pa ne. Lahko sicer na tak način otroku tudi  privzgojiš, da ni lepo živalce matrat. Pol jih verjetno pred tabo ali drugim res ne bo, na skrivaj pa... In ko tako vzgojen posameznik naredi kaj družbeno patološkega, ko se to razkrije ali pa se ne da več skrit,  se to jemlje kot  strokovna napaka pri vzgoji.  Se ga drubženo sankcionira, socilanim službam in družini  se odredi strokovna prevzgoja, pri čemer vsi veselo sodelujejo. Klin se s klinom izbija! Povedat hočem, vida, da je bilo  z vzgojo v strokovnem smislu lahko vse v redu tako v družini kot šoli, ampak ker otroc doma, na intimnem nivoju, niso ponotranjili sočutja kot temelja sobivanja, jim tega občutja noben vzoja ne more vcepit. Če bi odraščali v gnezdu, jih v smislu spoštovanja čutenja drugih ne bi blo treba niti vzgajat. To enostavno je in če nekaj je, bo samo našlo pravo pot, da se izrazi, tega ni treba vkalupljat v ene vzgojne modele, ob katerih gre mulcem na kozlanje.  So pa taki gnezdni otroci po svoje reveži, ker hitro spoznajo, da je svet zunaj drugačen, da je samo formalno lepo vzgojen, da sobivanje ne temelji na sočutju, temveč premoči in podrejanju. Ampak pol je pa zato družina tle, da ga pred svetohlinstvom družbe zaščiti. Kar ni potuha, ampak zaščita njegove identitete in pomoč pri negi njegove duše.   Ko  angel*ca  vzrok patološkega obnašanja otrok išče v pomanjkanju in ljubezni, empatije, se z njo strinjam. Ko pravi, da  gre za pomanjkanje vzgoje, pa dvomim. Predvsem pa ne verjamem v kult, ki se dela iz ukvarjanja z mladimi, njihove  vzogoje in prevzgoje.  Tle gre za podbno razraščanje enega parazitskega aparata kot v zdravstvu. V socialno-pedagoških poklicih vsi ustvarjajo ene patološke vzorce obnašanja, tam pa nove in nove bolezenske simptome. T. i. nova duhovnost ni pri takem početju kljub drugačnim pristopom žal nobena izjema. To skušam prek angel*ce tud pred sabo razčistit.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Kali on 26.11.2003 at 12:05:52 Ne boste verjeli, ampak je res. So jim še enkrat fantom sodili in so dobili ne vem kolk ur družbenokoristnega dela za opravit. Pa da sodniki ne berejo slučajno tega foruma? ;) ;D :o ::) :P

Title: Re: O mačjih morilcih Post by solata on 27.11.2003 at 19:29:27 Jaz mislim, da do tega nebi prišlo, če bi jih naučili da je žival živo bitje... Potem pa vidiš mamico pred -na kol nabito ovco ki se vrti nad ognjem- razlaga svoji hčerkici; poglej, to je pa ovčka, bee ee ee :-/

Title: Re: O mačjih morilcih Post by DylanDog on 27.11.2003 at 19:35:11 Na žalost nekateri starši ne morejo tega učit otrok ker  - tega  sami ne štekajo, .....žal.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by gape on 06.12.2003 at 12:02:55 wrote on 06.12.2003 at 04:44:56: Žeja me je napadla, pil sem v samoobrambi!!! a niso mal sick tele ... sm mislu da si se že odvadu tega ... http://www.gape.org/svetpogovorov/kreden-sick.gif nov nick si si že izbral ???

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Lilith on 21.01.2004 at 08:11:34 Petra. wrote on 26.11.2003 at 12:05:52: Ne boste verjeli, ampak je res. So jim še enkrat fantom sodili in so dobili ne vem kolk ur družbenokoristnega dela za opravit. Srčno upam, da ne v kakšnem pasjem azilu. Ker tem ubogim nikogaršnjim psičem pač ni potrebno, da se kdo izživlja nad njimi. Pa četudi na bolj subtilnem nivoju.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by t on 21.01.2004 at 08:15:16 Lilith wrote on 21.01.2004 at 08:11:34: Srčno upam, da ne v kakšnem pasjem azilu. Ker tem ubogim nikogaršnjim psičem pač ni potrebno, da se kdo izživlja nad njimi. Pa četudi na bolj subtilnem nivoju. mogoče na mačjem pokopališču  ;) lp

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Kr_eden on 25.01.2004 at 08:59:31 Kad pandur skoči u vodu čuje se GLUP!

Title: Re: O mačjih morilcih Post by sinjeoka on 25.01.2004 at 11:35:45 za vse ljubitelje živali imam eno vprašanje... zakaj se vam zdi nedopustno pobiti 40 potepuških mačk, 40 podgan pa ne. Podgane, če se preveč namnožijo postanejo gojišče kakšnih kužnih bolezni in jih zato pobijajo iz razlogov preventivnega zdravstvenega varstva prebivalstva. Samo za mačke isto ne velja. Recimo, jaz bi ljudem, ki futrajo potepuške mačke nabila eno visoko kazen..ker se le te tako zaradi obilice hrane v okolju samo še bolj namnožijo. Tam koder sem prej živela je naša soseda imela vrt koder je dobesedno gomazel od mačkov.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Terrania on 25.01.2004 at 14:40:38 No ja razen prekletih muh pa komarjev a?  ;D

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Kali on 25.01.2004 at 15:02:57 Ja dost bi že blo, če bi vse te potepuhe razno razne sterilizirali in tako bi se izognili povečanemu prirastku živalc brez lastnikov.  Pa ne mi, da ne maram podgan, sem mela 2 podgani leta nazaj in vem kako srčne, prijaznel, pametne in čiste živalce so to... Priznam pa da tudi jst nisem ne vem kako milostna do komarjev, al pa kakih samomorilskih vešč, ki letijo v svečin plamen npr...

Title: Re: O mačjih morilcih Post by lola on 25.01.2004 at 17:42:48 sinjeoka wrote on 25.01.2004 at 11:35:45: za vse ljubitelje živali imam eno vprašanje... zakaj se vam zdi nedopustno pobiti 40 potepuških mačk, 40 podgan pa ne. Pri tem primeru mačjih morilcev ni šlo samo za to, da so jih umorili, pač pa za način, kako so to naredili in razloge za njihovo početje. Ubijanje zaradi zabave in užitka ter ubijanje zaradi higienskih(?), zdravstvenih(?) razlogov nekako ne bi enačila. Najbrž nobeno ne vzdrži  kakšnih filozofskih argumentov, pa kljub temu vidim razliko. V hiši, kjer sem živela pred leti, je v kleti bivala podgana, ki te je strogo pogledala, če si si drznil v klet in se počasi nejevoljno umaknila, ko je kdo zmotil njen mir. Mislim, da je ni nobeden od stanovalcev umoril.

Title: Re: O mačjih morilcih Post by sinjeoka on 25.01.2004 at 18:37:28 lola wrote on 25.01.2004 at 17:42:48: Pri tem primeru mačjih morilcev ni šlo samo za to, da so jih umorili, pač pa za način, kako so to naredili in razloge za njihovo početje. Ubijanje zaradi zabave in užitka ter ubijanje zaradi higienskih(?), zdravstvenih(?) razlogov nekako ne bi enačila. Najbrž nobeno ne vzdrži  kakšnih filozofskih argumentov, pa kljub temu vidim razliko. V hiši, kjer sem živela pred leti, je v kleti bivala podgana, ki te je strogo pogledala, če si si drznil v klet in se počasi nejevoljno umaknila, ko je kdo zmotil njen mir. Mislim, da je ni nobeden od stanovalcev umoril. ma daj lola, ali res misliš da bi se javnost zgražala ob novici, da so dijaki na smrt mučili 40 podgan? In pa mačk se pri nas  ne pobija iz higijenskih razlogov. Njihovega presežka v okolju (ne v naravi) se za enkart z nobenim sredstvom ne da zmanjšat. (pa prosim ne zdaj o sterilizaciji, ker je problem isti kot pri golobih..preveč hrane v okolju) Včasih namreč ljudi razumem, da se jim spuli, še posebej, če kakšna kvazi mačja dobrotnica hrani vso mačjo zalego iz cele soseske. To zame ni odgovoren odnos do živali. Čeprav mučenja živali NE PODPIRAM!

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Lilith on 26.01.2004 at 08:01:59 lola wrote on 25.01.2004 at 17:42:48: V hiši, kjer sem živela pred leti, je v kleti bivala podgana, ki te je strogo pogledala, če si si drznil v klet in se počasi nejevoljno umaknila, ko je kdo zmotil njen mir. ...strogo pogledala...? ... se nejevoljno umaknila...? Ej, lola, thank's za jutranji smeh. Ravnokar vizualiziram to podganjo sceno.;D

Title: Re: O mačjih morilcih Post by Kr_eden on 26.01.2004 at 08:53:43 :D :D :D  O, Lilith pa zna vizualizirat   ;) Kulj  :D ;) ;)

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.