Jst
Guest
|
Hello,
Par dni nazaj sem sanjal sanje, ki so se dogajale v okolju, ki je prav tako ze leta stalnica v mojih nocnih potovanjih. Ga pa fizicno sicer se nisem prevec raziskal, ceprav sedaj to nameravam. Gre za podrocje severno od Ljubljane. Tam na ravnini je neki znanstveni center. V sanjah ze leta potujem na hrib, ki stoji tam, kjer je to poslopje. Kot sem ze rekel stoji na ravnini, medtem ko je hrib v mojih sanjah stalnica ze leta. Blizu stoji dvorec, ki ga v resnici ni. Sem pa zasledil v zgodovinskih knjigah omembo srednjeveskega dvorca, ki ga sedaj ne znajo vec locirati. V njem se nisem bil, sem se pa velikokrat vozil ali sprehajal okoli njega. Ker stoji blizu tega kraja, bi morda lahko bil to njegov spomin, odsev iz custvenega plana. Severo-vzhodno, kaksen kilometer naprej, stoji kraj ki daje celi okolici, tudi moji sanjski, ime. V sanjah sem ga do sedaj obiskal enkrat. Nato se zacne hribovje. Na severni strani najvisjega vrha lezi renesancni grad, pod hribom pa se ziva legenda o zlatem zakladu. No, srednjeveska zgodovina bi znala precej povedati o celem podrocju. Morda se vec preucitev cerkvenih znamenj in imen, vendar nas to sedaj ne zanima. Omenil sem sam tisto, kar je trenutno tematsko bolj zanimivo. No, sanje so se zacele takole:
...vzhodno od hriba, ki sem ga zgoraj omenil kot stalnico sem opazil se en hrib, ki ga sicer tudi ni, vendar ga do sedaj se nisem videl. Bil je popolnoma porascen z gozdom. Na zahodnem delu vrha je imel mogocne grajske razvaline. Odlocil sem se, da ga grem pogledat. Vsedel sem se v avto in se odpeljal do vznozja hriba... Povzpel sem se na vrh in stopil v grad. Velik del gradu je bil v votlini. Zracni in svetli. Bil je razvaljen. Ogledoval sem si ostanke, stebre, tlak... Nato sem po stopnicah prisel na nekaksno ploscad, ki je delno stala zunaj votline. Na tleh sem opazil ostanke municije iz II.sv.vojne. Okupator je imel svojo postojanko v njem. Ta del je branil severni del. Vedel sem, da grad mislijo obnoviti, da je denar ze zbran, samo zaceli se niso delati... Nato sem sel po stopnicah navzdol. Sredi stopnic sem nenadoma srecal starejsega, suhega, visokega mozakarja. Oblecen je bil v stare, modre, oguljene hlace in napol odpeto enobarvno svetlo srajco. Imel je sive lase, prijazen, naguban obraz. Vprasal me je neko zelo osebno vprasanje. Odgovoril sem, nato pa sva se zacela pogovarjati. Zal se zjutraj nisem spomnil kaj. Na koncu mi je povedal, da je vclanjen v neko drustvo in me povabil, naj se tudi jaz. Z veseljem sem pritrdil. Nato sem se zbudil. Vem v katero drustvo.
Naj recem, da preden sem se povzpel na grad sem tuhtal kateri bi lahko bil. Se najbolj me je spominjal na grad iz Slovenskih Konjic, vendar sem to misel v sanjah zavrgel, ceprav se spominu nisem mogel kar odreci.
Se mi je pa ob vznozju tega hriba zgodila tudi zanimiva rec. Pred casom sva sem se z mojo ze bivso darling sredi noci z avtom znajdla ob vznozju tega hriba na samotnem kraju. Da ne dolgovezim naj recem samo, da me je po kaksne pol ure nenadoma, kar iz nic, silno postalo strah. Imel sem obcutek, kot da zunaj ob avtu nekdo stoji in naju opazuje. Ona se ni pretirano vznemirjala. Ne morem reci, da se mi je zdelo, da naju opazuje neko "bitje". Jaz bi se odlocil za cloveka, nikakor pa ne za zival, sam strah in obcutek prisotnosti tretjega je bil tak, da vse kar sem lahko storil je bilo to, da sem vzgal avto in gasss. Me pa npr. biti sam sredi gozda, sredi noci ni strah, saj je to poleti moja dokaj stalna praksa. Sam tolk, da ne bo kdo zdaj rekel, da sem bojim teme.
Lp Jst
|