a_hero wrote on 11.11.2003 at 23:40:31:

izkušnjo kako na račun ljubezni - odnosa verjetno - prodobit materialno ... to je ja najbolj znan vzorec ... on je itak obrnjen okrog ...

zarad materiala popušiš mir v odnosu in posledično še notranji mir ... srednjo pot je zahevno iskat ...




drgač pa so močne tele zgodbe tvoje ... je zanimivo ... glih medtem k sm tale thread čitu je neki začel butat po bajti ... werry čudno ... nazadnje je bil tak zvok ... prbližn, k se je skala odkrušla zadi in se nabila na steno ... tokrat se ni ...

Gape,
Dej pojasni mi, zakaj naj bi bilo wery cudno, da ko si bral tale thread je zacelo butati. Kaj si dobil kaksno znamenje al kaj? Namrec, nacin kako si ti to napisal mi daje filing, da slabo, pa me firbec matra kako si zadevo razlagas?

Titud,
Smo ze govoril, da je ena od vrlin fizicnega plana diskriminacija. To pomeni, da vse kar je jalovo
mora, kruto povedano, umreti. Zdej, ce gre za fizicno jalovost mora pac fizicno umreti, ce pa gre za npr. energijo mora ta prav tako "umreti". Te energije so
kaoticne in metaforicno povedano po krscansko vrzene v Pekel. Glavna znacilnost Pekla je kaos. To govorim zato, ker je eden od korespondentnih simbolov
na clovekovem telesu s fizicnim planom anus. To je najboljsi simbol diskriminatorne lastnosti fizicnega plana. Skozi njega clovekovo telo zavrze vse kar je zanj neuporabno, jalovo itd. Greznica pa bi lahko pomenila to sfero zavrzenih energij - kaosa.
Zelo mocan simbol sta sigurno tudi sin in cesta. Sam tolk v razmislek. Sam bos najbolje vedel, kaj pomenijo sanje in ce je moja ideja sploh na pravi poti.

Moje sanje danes so bile predvsem odraz nizke energije, ki sem jo nato imel cez dan. Sam na kratko.
Fant in punca sta na meni znani njivi sekala rozice s drobnimi rumenimi cvetovi od nekega kmeta. Zdrave je stal hrast, hisa itd. vse v bistvu popolnoma tako kot je tudi v resnici. Sanjska okolica je bila popolen posnetek resnicnosti. No, jest sem zelel prepreciti njuno pocetje,
sam ga kar nekako nisem…

Naj samo recem, da sta od mojih stirih najblizjih sodelavcev okoli mene dva na bolniski, ena je bila na robu bolniske, jest sem imel zabasan nos in grlo, no, zadnja pa je OK, ceprav je tudi sem pa tja pojamrala, da je tezak zrak itd.  Sva pa sla prej s tisto na robu "prezivetja" sportat. Totalno sva se zgonila, pol vrgla po grlu vsak en pir in je prec bolje.

Lp
Jst

O sanjah se je treba šele naučit govort na način, da jih hkrat s pripovedjo že ne interpretiraš. Ker tle se dogaja, da je sila spomina odvisna od čustvene nabitosti prizorov. Če pa prizor niso dost čustveno nabiti, jim spomin v želji da, bi ga verodostjno obnovil, kar sam doda manjkjočo čustveno dimenzijo in na tak  način po moje potvori. Če je  prizor nejasen  in če ma zgodba zarad tega luknjo je po moje treba to lukno znat verodostojno  zaznat, ker če si jo je  sanjska zavest ustvarla, pol budni zavest  s to luknjo ziher hoče nekaj dopovedat, če ne bi jo budna zavest ziher ne registriral in se je tko trudla zakrit. Ampak to so psihoanlaitiki zihr že odkril in na tem gradijo svoje terapije in pri pacientih te razlike med obnovo pa  interpretacijo znajo najt. Jeba je, če se se sam igraš s temi stvarmi al pa če se te igre gremo laiki.

Kaj me je navedl  k temu razmišljanju. Po moje včerajšnje sanje:

Sedim v eni učilnici in pišem esej na temo enga filozofa/literata, pri katerem moram najt eno rdečo nit.  Pisanje mi dost dobr lavfa, kar samo se mi odpira in napišem kar nekaj listov. Pole potem vzame v roke profesor (ful me je spominjal na staneta severja iz vesne), ki pa  kmalu začne med prebiranjem  kar smemu seb predavat o temu filozofu/literatu: o njegovih idejah,  ki se prepletajo skoz vse njegove življenje in dela, ki res da jih on kot profesor ni imenola rdeče niti, ampak to, da to so,  je iz idej itak razvidno. Jest sem vse to prvič slišov in ob tem z grozo spoznaval, da sem na vprašanje čist drgač odgovoru, kot je profesor pričakoval. Da  sem razčlenjeval samo  eno njegovo najbolj znano delo, ne pa delal sinteze iz  celotnega njegovega življenksega olpusa. Profesor mi ni direkt reku, da je tisto, kar sem napisal, napačno, samo mi je dal  vedet, da to ni tisto, kar je od eseja on pričakoval. Nekaj sem se hotu izmazat, da sem očitno napak razumu temo eseja ( s podtonom, da profesor mogoče  ni dovolj nedvoumno  preciziral teme in da je taka moja inerpretacija morda tud sprejemljiva in da gre za nesporazum, ne pa za neznanje ), on pa je šer kar naprej odkimaval z glavo in s tem izražal tko nejevero kot obžalovanje.

Zbudu sem se ne da bi bil čist ziher,  a bi me  ocenu pozitivno al ne in  a je imel prov on al ne. Očitno to sploh ni bil point celih sanj, bolj je šlo za problem interpretacije, ki sem ga po moje zavestno izzval, ko sem pisanjem  o sanjah začel tle gor. ???

titud wrote on 20.11.2003 at 09:31:11:


Najprej sem se ob tem opisu spomnila tistega: ko vidiš svet v zrnu peska..., pol pa še tega:

Master wrote on 01.07.2002 at 22:38:11:

Hello,

Par dni nazaj sem sanjal sanje, ki so se dogajale v okolju, ki je prav tako ze leta stalnica v mojih nocnih potovanjih. Ga pa fizicno sicer se nisem prevec raziskal, ceprav sedaj to nameravam.
Gre za podrocje severno od Ljubljane. Tam na ravnini je neki znanstveni center. V sanjah ze leta potujem na hrib, ki stoji tam, kjer je to poslopje. Kot sem ze rekel stoji na ravnini, medtem ko je hrib v mojih sanjah stalnica ze leta. Blizu stoji dvorec, ki ga v resnici ni. Sem pa zasledil v zgodovinskih knjigah omembo srednjeveskega dvorca, ki ga sedaj ne znajo vec locirati. V njem se nisem bil, sem se pa velikokrat vozil ali sprehajal okoli njega. Ker stoji blizu tega kraja, bi morda lahko bil to njegov spomin, odsev iz custvenega plana.
Severo-vzhodno, kaksen kilometer naprej, stoji kraj ki daje celi okolici, tudi moji sanjski, ime. V sanjah sem ga do sedaj obiskal enkrat. Nato se zacne hribovje.
Na severni strani najvisjega vrha lezi renesancni grad, pod hribom pa se ziva legenda o zlatem zakladu. No, srednjeveska zgodovina bi znala precej povedati o celem podrocju. Morda se vec preucitev cerkvenih znamenj in imen, vendar nas to sedaj ne zanima.  Omenil sem sam tisto, kar je trenutno tematsko bolj zanimivo. No, sanje so se zacele takole:

...vzhodno od hriba, ki sem ga zgoraj omenil kot stalnico sem opazil se en hrib, ki ga sicer tudi ni, vendar ga do sedaj se nisem videl. Bil je popolnoma porascen z gozdom. Na zahodnem delu vrha je imel mogocne grajske razvaline. Odlocil sem se, da ga grem pogledat. Vsedel sem se v avto in se odpeljal do vznozja hriba... Povzpel sem se na vrh in stopil v grad. Velik del gradu je bil v votlini. Zracni in svetli. Bil je razvaljen. Ogledoval sem si ostanke, stebre, tlak... Nato sem po stopnicah prisel na nekaksno ploscad, ki je delno stala zunaj votline. Na tleh sem opazil ostanke municije iz II.sv.vojne. Okupator je imel svojo postojanko v njem. Ta del je branil severni del. Vedel sem, da grad mislijo obnoviti, da je denar ze zbran, samo zaceli se niso delati... Nato sem sel po stopnicah navzdol. Sredi stopnic sem nenadoma srecal starejsega, suhega, visokega mozakarja. Oblecen je bil v stare, modre, oguljene hlace in napol odpeto enobarvno svetlo srajco. Imel je sive lase, prijazen, naguban obraz. Vprasal me je neko zelo osebno vprasanje. Odgovoril sem, nato pa sva se zacela pogovarjati. Zal se zjutraj nisem spomnil kaj. Na koncu mi je povedal, da je vclanjen v neko drustvo in me povabil, naj se tudi jaz. Z veseljem sem pritrdil. Nato sem se zbudil. Vem v katero drustvo.

Naj recem, da preden sem se povzpel na grad sem tuhtal kateri bi lahko bil. Se najbolj me je spominjal na grad iz Slovenskih Konjic, vendar sem to misel v sanjah zavrgel, ceprav se spominu nisem mogel kar odreci.

Se mi je pa ob vznozju tega hriba zgodila tudi zanimiva rec. Pred casom sva sem se z mojo ze bivso darling sredi noci z avtom znajdla ob vznozju tega hriba na samotnem kraju. Da ne dolgovezim naj recem samo, da me je po kaksne pol ure nenadoma, kar iz nic, silno postalo strah. Imel sem obcutek, kot da zunaj ob avtu nekdo stoji in naju opazuje. Ona se ni pretirano vznemirjala. Ne morem reci, da se mi je zdelo, da naju opazuje neko "bitje". Jaz bi se odlocil za cloveka, nikakor pa ne za zival, sam strah in obcutek prisotnosti tretjega je bil tak, da vse kar sem lahko storil je bilo to, da sem vzgal avto in gasss.
Me pa npr. biti sam sredi gozda, sredi noci ni strah, saj je to poleti moja dokaj stalna praksa. Sam tolk, da ne bo kdo zdaj rekel, da sem bojim teme.


Lp
Jst

Hi Pegaz,

A ves, da nimam tega podatka. Sanj povezane s tem
obmocjem nikoli ne jemljem v tem smislu. Se celo obratno.

Ce od zacetka 19.stol ni bilo na tem obmocju vecjih bitk, zna biti zelo verjetno, da so vsaj v srednjem veku bile kaksne fajde med plemenitasi, pa Turki so tud sigurno obiskovali te kraje, oz. sli mimo. Mislim, da je cerkev v tem kraju bila taborska.
Mislim ze lep cajt obiskat zupnika iz bliznje vasi, da si pridobim kroniko teh krajev, pa tud stari urbarji so ohranjeni.

No ja, bom videl, kako se bodo stvari razvijale. Mi moja sluzba glih ne dopusca prevec cajta za razne hobije in ostalo...

Bi bilo pa res zanimivo raziskati neko tako podrocje iz notranja stalisca, mal zemljevide v roke vzet in pogledati kako s tem sovpadajo legende, Cerkev s svojo simboliko, gradovi/dvorci in ostala zgodovinska dejstva.
Sploh, ce je info dovolj na voljo.

Sam to bi res terjalo celega cloveka in precej casa...


Lp
jst

Hi Pegaz,

Sej ne recem, da moje sanje ne povezujem z zemeljsko resnicnostjo. Saj sem omenil gradove, pa legendo, cerkev itd., itd., ki so mi opora pri celi zadevi.
Pa tudi  sanjska pokrajina je vec ali manj avtenticna in grem zato pogosto sanje podozivljat tudi v fizicno resnicnost.

Hocem reci, da meni ta ravnina ne prinasa obcutka, kot bi mi ga neko bojisce polno nemirnih dus. Vedno sem jo dozivljal v pozitivnem smislu. Se posebej zadnje case.
Naj omenim, da mi je tisti mozakar v gradu postavil eno vprasanje o mojem ocetu. Oce sicer v njih ni nastopil. Verjetno se tukaj podobnost konca.

Dogaja se mi tudi, da v sanjah vidim stvari ali del pokrajine, ki jih sicer ni, kot npr. ta hrib, pa jih znam vedno v resnici natancno locirati. Npr. zadnjic sem v sanjah potoval po Savi navzdol in vmes obiskal neko
votlino, ki je sicer ni. V resnici sem kraj znal locirati, ceprav pokrajina v detajlih ni bila povsem avtenticna.

Glede na to, da sanje po svojem bistvu pripadajo custvenemu planu, mislim, da zunanji izgled pri iskanju lokacije niti ni tako zelo pomemben. Bolj je pomemben obcutek kam kaj spada. Videz mi pomaga na grobo poiskati obmocje, ozje podrocje mi pa pomaga poiskati obcutek.

Moram pa reci, da ko v resnici potujem po poteh sanjske resnicnosti pogosto obcutim nekaksno napetost v pozitivnem smislu. Vedno imam obcutek, da je tam
zadaj se nekaj. Sploh vcasih ko se zbudim pa obcutim nekaj, kar bi se najlazje opisal recmo kot domotozje.

V knjigi o plemenitih Ostrovrharjih iz Svibnega je avtor skusal analizirati vpliv pokrajine na njihov tezaven in pogosto samodestruktiven znacaj, ki jih je
na koncu pripeljal do njihovega precej divjega konca na Kranjskem. Jaz sem si tiste kraje ogledal. Bi rekel, da tista se danes prvinska pokrajina res ni mogla blago vplivati na njihov znacaj. Namrec, sredi 14. Stol. Se je del rodbine preselil v Avstrijo, kjer pa so postali
prav tako silno uspesni in pomembni. Svibencani sicer nikoli niso presegli statusa ministerialov ali vitezov, ceprav so bili med najuglednejsimi in pomembnejsimi
rodbinami na Kranjskem od 12-14 stol. Medtem so Avstrijski postali na koncu grofi.

Je zanimivo, da se je zadnji moski "Ostrovrhar" iz Avstrije na zacetku 19. Stol. Preselil v Maribor, kjer je nato rodbina po moski liniji izumrla.
Maribor je bil ocitno pomemben mejnik rodbine. Vanj je bil konec 14. Stol. izgnan zadnji kranjski Ostrovrhar, ki je po letu in pol bede zbral sorodnike in prijatelje ter na silo v pravno veljavni fajdi zavzel nazaj maticni grad Svibno. Tam je prezivel svoja sicer ze odrasla sinova.
Kot je zapisal avtor, je med drugim verjetno pogresal doline in hribe domacega Svibnega.

Mi je zgornje prislo na misel, ker je verjetno precej na tem, da pokrajina vpliva na clovekov, narodov karakter. Sploh, ce leta in leta sanjas en in isti tip pokrajine, oz. ozje podrocje znotraj neke dezele.

Lp
Jst