Moram podelit svojo bolečino z vami. Pred pol ure sem zvedela, da je prijatelj naredil samomor. Veljal je za sicer neprilagojenega, jaz sem mu bila srčno naklonjena, četudi verjamem, da res ni bilo njegovim ožjim sodelavcem lahko delati z njim. Bil je premeščen drugam, in tam je bilo zadnje pol leta ful boljše, kakor mi je rekel. Še včeraj sem ga srečala zelo dobre volje.
Ne razumem.
Kjerkoli si, Ivanček, želim ti, da si ozdraviš dušo, kakor tudi tvoji bližnji. Prosim Boga, da ne bi nikoli prišla v podobno skušnjavo.  

Tudi tega ne razumem. Kaj praviš, Harry, da tisti, ki razume, se raje ubije?

Hvala.
Moram povedati še več. Včeraj zvečer sva bila z kolegom skupaj na pici in mu pravim, kako sem v ful čudnem stanju in da bom naredila samomor, da bom dokazala, da ni res, da je to tako skrajno velik greh, katerega potem plačuješ z mučnimi življenji kot mnogokdo pravi. Mi je ful žal za te besede. Ker se sploh nisem zavedala očitno. In jih niti ne razumem. Zakaj sem to šla govorit? Ker zadnji čas se res hudo bojim smrti.

Bojim se smrti, ker še zmeraj ne vem kdo sem oz. nisem zadovoljna, srečna, svobodna. Nikakor ne čutim, da bi bila kakšno svetlobno bitje. Vsaj večino svojih dni ne.  Predvsem fizičnih bolečin se bojim.

Kaj mi dobro ratuje? Kakšne druge dimenzije? Izventelesne izkušnje? Te zadeve sem izkusila, pa ni bilo nič kaj Božanskega.

Vem, da sem sebična, da zdaj samo nase mislim. Saj je znano, da žalujemo samo iz sebičnih razlogov.

Quote:


Aryan, pojma nimam. Po vsej verjetnosti iz mene. Čeprav ful čutim druge in strah drugih. Recimo, ponoči  nisem spala in sem res čutila, da je nekaj wrong. Strah me, da bo mi kdo kaj naredil. Želja po sreči pa.. sreče se je spomnim od nekje, je naravno stanje, samo ozavestit jo moram.


Kreden, misliš, da mora vsak skoz to? Skoz svoje ful strahove?

Quote:

Oglej si Matriko, pa boš razumela.

Drugače rečeno: ja. V nekem pomenu.

Imela sem prijatelja s katerim sem se soočala s to bolečino. Ker je on sam povedal kje ga boli, zakaj naj bi bilo tako - je hitro našel točko, da je znova ujel ritem svojega življenja, na svoje tirnice, kjer je bil že prej, predno so se pojavile te črne misli.

Ob tem se sedaj spominjam vsega, kaj bi jaz čutila, ko bi se nekje vse to dogodilo.
Čustveno vem, da bi težje premagovala vse to - pozabiti prijatelja in živeti naprej svoje življenje.
V nekem delu pa vem, čutim, in ti moram priznati Littlestar, da Zvezda kot si Ti, vedno BOLJ sveti - Osrečuješ sebe, kot ves širši krog v katerem se sedaj nahajaš in ga polniš - čutiš kako močan je.
Vliva ti neko energijo, da obvladaš vse tisto kar nosiš v sebi - tudi strah boš lažje premagovala s to mislijo, da IMAŠ v SEBI Neomejene Izvore Moči, katere samo čakajo, da JIH začneš koristiti.
Verjemi mi, da smrt nikoli ni bila tabu nikogar, še posebno ti moram priznati, da pravijo, da nekateri ko se je dotaknejo  - odidejo z nasmehom. Predvsem pa je vse resnica - dosežejo svoj mir.

Torej, kar si želim Littlestar je eno;
Ohrani prijatelja v dobrem spominu, tako kot je omenila Vilma in sedaj skušaj bolje delovati kot on - ne ponavljaj si njegove slike besed, ker res privrejo nove misli, katere nezavedno izgovarjaš.

In ne boj se - več zaupaj, se pogovarjaj - tako ti bo lažje.
Črnim mislim prepusti, da gredo, ker SONCE VEDNO SIJE in vedno BO. Tudi zate!

Hvala, ker si delila to boelčino - ki bo vse manjša in manjša... in bo zbledela z lepimi mislimi.

Quote:


Lepo si napisala o prijatelju, za prijatelja. Sprejela si vse, to je zelo lepo.
In
Obljubi mi, da bo temu res tako, kot si napisala zadnje...

Quote:

Daj ne bluzi, no. Potreba, da danes preživiš... minimalno 8 urni delavnik, 2-3 porabiš dnevno za opravke, potovanje na delo, 8-9 ur spiš... ostanejo ti le še grobe 4 ure, kar zlahka porabiš za prehranjevanje, osebno higieno in nujen kratek počitek... za ostalo pa lepo zmanjka. To je le časovni pritisk. Potem je pritisk tekmovalnosti, konkurence, itd. Kapitalizem - teženje ljudi k materializmu, pozabljanje zakaj sploh živimo, da to niso le te plitkosti. Potem so še pritiski zunanjega sveta, vojne, odločanja, obtoževanja, nepravičnosti, medčloveške neiskrenosti, varanja...

Seveda tebi in tvojemu načinu je lažje, ker deluješ obratno kot jaz. Ti bolečino prizadejaš, jaz jo sprejemam, zato ti ne trpiš. To je bistvena in ključna razlika med nama.