Thot meni nisi stopil na noben živec, moje razmišljanje je še vedno isto, ker je moje. Me veseli, da se spoznaš na dizanj, potem se čudim, da si na začetku pisal čisto drugače. Jaz nikoli ne obsojam razlik, če se nisi opazil, ker vem, da ima več ljudi različno mnenje. Moda je stvar okusa, kako so nekateri oblečeni in drugi ne, me tudi ne moti. Pisala sem v smislu, da se lahko tako moški kot ženska obleče tako, da iz sebe naredi najbolje. Pustiva v ozadju seksibilnost, obleka izraža našo osebnost, okus in spol; ne naredi pa človeka, ker jo vedno naredi človek. Tudi izražanje svojega mnenja dela nas same. To ni nobeno žaljenje, kot ga je J.D. napačno razumel.
Samo to sem ti imela namen napisati.
lp
Angel

Napad, obramba...in nastane vojna namesto izmenjava mnenj. Thot imam eno prošnjo. Spoznaš se na dizajn, kot si pisal, pa lahko razpleteš (ne meni, jaz že vem) še bolj podroben opis, kako si se oblekel, tam kjer pišeš, da se pri nas ne da tako obleči.
Se opravičujem, če sem te užalila!
lp
Angel

Podrobna razlaga Thot. Bil si oblečen pač za priložnost , ostali to niso vedeli, razumeli pa tud ne. V tem se strinjam s teboj, da se žal večina zgraža nad ekstravagatno oblečenimi mimoidočimi, čeprav se v velikih mestih to niti ne opazi. Posebnosti vedno izstopajo, to sam dobro veš, če pa nekatere bodejo v oči, je pa žal to le dokaz njihove zaostali. Mislim, da ni ženske, ki ne bi poznala pomena detajlov; še tako lepo obleko lahko skazi napačna guba, malce preveč soli zadostuje, da postane najbolj prefinjena jed neužitna, napačna beseda pa gre vse nakam tja v franže...Jaz dostikrat pomislim na to. V našem telesu so organi, mišice, žleze in živci čudovito razvrščeni. Vendar zadošča že trepalnica v očesu, zrno peska v ledvicah, nekaj belih krvnih telesc preveč v krvi, pa se čudoviti storoj sesuje...To vemo vsi. In vendar: ko nekaj v našem življenju ne gre v redu, ko naša sreča ni popolna, se le malokrat vprašamo, če ni na nevidnem področju naših misli in čustev nekaj podobnega kot z uno trepalnico v očesu, odvečnemu zrnu soli...
Obtožujemo okoliščene, čas, ki v njem živimo, druge ljudi...podobno kot drobec zamere in že se vse skazi kot majoneza, v katero smo vlili preveč olja. Izbruh jeze, ščepec opravljanja, nepotrpežljivosti, pa še česa in pol smo tam...Ne vem, če me razumeš, kaj sem ti želela napisati, včasih je potrebno misli in besede pazljiveje izbirati...mene to včasih odkrito povedano tudi zanese, ko premislim, šele vem...Lahko mi verjameš, da sem odkrita, ker drugačna ne znam niti biti. Sem malo falila temo, vem. Vidiš kako različni in hkrati podobni smo si moški in ženske. Jaz vedno načeloma raje odkrivam podobnosti, kot pa različnosti, nekako lažje mi je. Ne obsojam pa različnosti. Zame osebno je lažje najti sorodno dušo, kot pa se spravljati v prepire in dokazovati različnosti. Lažje mi je najti iste interese in nekaj kar me osrečuje, kot pa trpeti v mukah različnosti. Ne bom trdila, da jih ne razumem, samo enostavno se mi ne da trošit energije za nekaj, kar vem, da je že v naprej brezupno. Bom razpletna do prednosti žensk. Jih imamo, to je dejstvo pred vam moškim svetom. Pustiva  dizajn, smo bolj čustvene, bolj trpežne-če že hočeš, prežimo vas v veliki večini po starosti, delamo manj let kot vi, rojevamo otroke in imamo v veliki večini izostren čut za materinstvo, kuhinjska opravila pa še kaj. Fizično smo šibkejše, zapostavljene skozi vso človeško zgodovino...od prazačetka, ko je moški zvlekel za lase žensko v jamo in z njo delal kar koli. Za zaprtimi vrati je na tisoče trpečih ženskih usod, zlorabljenih deklic, pretepenih žensk, če pa se odpraviš po svetu opaziš, da v nekaterih državah ženska ni le najcenješa delovna sila, je še vedno objek zlorab in izživljanj moškega sveta. Žal. Bi lahko pisala v nedogled, da še vedno v svetu ni enakosti med nami ženskami in vami. Osebno nisem feministka, ne borka za ženske pravice, čeprav me zabolijo kometarji, ki take ženske obsojajo. Kakor koli že...ime Eva-pomeni v hebrejščini ženska. Kakor koli si jo je Bog zamislil in ustvaril je morda naredel veliko krivico spolu in dal Adamu prednost, ki dvomim, da jo bomo ženske sploh lahko kdaj dosegle...mogoče v drugi dimenziji in na drugih planetih...
lp
Angel

Thot wrote on 21.08.2002 at 15:13:46:


To ni moje mnenje

Ja, ljudje so takšni, kakšni pač so. Jaz jih niti v sanjah ne bom spreminjala, pa tudi obremenjena nisem več z njimi. Vzgoja deklic pa ne vem, če je ravno lažja v današnjih časih, imam eno doma. Za razliko od mene, ko so me straši res vzgajali v totalno ženskem duhu, da sem pridna, lepo urejena in da se ne tepem s fanti, je danes drugače. <pa sem se ravno tko najraje pretepala s fanti, ker sem vedno vedela, da prav orenk nabutat me tud noben ne upa, že zato ker sem deklica.> Danes pa je žal pri najstnici taka prepoved samo zastarel štos. Še kako se počuti enakopravno s fanti, saj imam včasih občutek, da jih dobesedno izkorišča. Oblači se tako, da sama včasih ne vem, ali gre na kaki bojni pohod ali samo v mesto, na reve party ali kako bolj <in> sceno, ker sem tko al tko za njo <mal uzadi>... Verjemi, da je v svojih muhah zahtevna, pa bi ne pisla o vsej tisti kozmetiki, ki je zanjo nujno potrebna. Fantje so bolj skromni že kar se tega tiče, ne zapravljajo časa pred ogledalom in ne izsiljujejo na tak zvit in pretkan način, kako deklice znajo. Pišem o najstnicah in ti odkrito povem, da komaj čakam, da jo bo minila njena evforija z dizajnom in nastopaštvom, če jo sploh kdaj bo. Poznam veliko žensk, ki so dosegle zavidljivo izobrazbo in so na visokih položajih, ampak imajo manjšo plačo kot enako izobraženi moški na istih položajih. Verjemi, da zato, ker so ženske. In kako naj potem sploh vzgajamo mladiče, ko pa še prehitro ugotovijo, da se v današnjih časih s pridnostjo in ne vem kakšno izobrazbo zasluži manj kot nekdo, ki ima doma privatno firmo in je recimo samo mizar? Mladi opazijo samo zunanjost, hrepenijo po materialnih dobrinah, ki bodo za marsikoga ostale samo mile želje, ker jim žal starši ne morejo tega nudit. Razlike pa so žal vedno večje. Kar se tega tiče smo prav ena bedna država, ki mladim ne da niti dihat! Ni biti lahko pameten pri teh stvareh.
In na koncu, sem brala članek o ekstremnih poklicih, ki jih opravljajo tudi ženske. Redke so kirurginje, pilotke, znanstvenice; ni skoraj zaslediti žensk v poklicih, kjer prevladujejo že stoletja moški: ni ne žensk, ki bi se ukvarjale z mizarstvom, ker še imem za njih ni. Kako se pa sliši:mizarka, mesarka, avtokleparka, čevljarka? Bedno ne?  
lp
Angel

Evo moje mnenje THOT:

Ja kdo je tisti ki tako pricakuje. S tem je to povedano na splosno. Jest nic ne pricakujem. Si ne lastim tega pojma. Otrok, si ce je, okolje neobremenjeno hitro sam najde tisto kar njega zanima.

Seveda, solo je treba naredit. To pa velja za vse otroke, tak je zaenkrat sistem, taki so zakoni. In sem prvo hcer v prvem razredu, ko mi je rekla, da to je pa tok brez veze, peljal v trgovino. Pa sem ji v kosaro vrgu dve cokoladi, v roko dal 100 SIT in reku, ce ima dost. Je rekla da ne ve. In sem ji razlozu, da ce bo hodila v solo, da bo vidla, da se vse to da ponucat v zivljenju. Da je res, da so tudi stvari, ki nje ne bodo 100% privlacle, ampak za vse naredit solo, ki jim ustreza je tezko. In od takrat, do danes je minilo 10 let. In nikoli vec ni blo treba se kaj posebej glede sole dogovarjat. Ma tezave sem ter tja, ampak ni vec vprasanj. Tko da ne mene tle v nek vzorc tlacit zraven.

Sin 3 leta. Sem mu dva dni nazaj reku. Greva v Mostec na zrak. Je reku Ne. Bodva doma. In zakaj bi ga silu na igrisce ce mu ni pasalo. In pricakoval nekaj, in ga v karkoli silu. Ne. Moj sin se bo sam odlocu, kaj bo. In prvo kar je ze zdaj je moj ucitelj. Ja prav si prebral, on je moj ucitelj.

In sploh da bi pricakoval od hcere da se bo dobro porocila. Ma nehi ga srat. To so ideje iz Sarajeva. Jest hcerama ZELIM, dobrga tipa, s katerim bom kako reku, ce pa ne pa tud bog pomagaj.

Se pa strinjam da japijevstvo danes ze dela hude druzinske razjede, vidim koliko ljudi vpisuje ze predsolske otroke na tuje jezike, raznorazne krozke, aktivnosti in to zagovarjajo, da to njihovi otroci rabijo. Kurc rabijo. Otroci rabjo STARSA, ki jih objame, stisne in se z njim ukvarja. To rabjo. Rabjo igro. Kdaj se pa bodo igral ce ne zdej. Kaj pa pomeni beseda OTROK. Zame igrivost, radozivost, neumnost, zabavo, norcavost.


...

Gru Gru wrote on 22.08.2002 at 10:55:23:


Juhu! Evo mene... direkt tukej noter. In prou fajn se pocutim.

Drgac je pa s solo tko, da pac neko izobrazbo je ipak treba imet - logicno in tukej je treba otroke vcasih mal prisilt, da delajo tisto kar druzba od njih zahteva in ne tisto, kar bi sami hoteli.
Men je blo tud v prvem razredu po enem tednu vsega zadost. Sem prsu domov in reku, da se tega ne grem vec. Ko so me vprasal zakaj sem povedal, da pisat ne znam, brat tud ne, ociteljca pa ocitno ni nic boljsa, ker me skos neki sprasuje - se pravi tud pojma nima.
Mislim, da je od tega dne naprej fotr zacel mnozicno zgublat vse lase, mama pa je zacela sivet.
In ta odpor je trajal. Ta odpor do prisile.

Zato se cist strinjam, da je prou fino, ce otroka nikamor ne forsiras. Sam to zna bit dvo rezen mec in proti njemu se tezko bori.

Ne vem, Edi, ce bojo zdej tale moja ugotavlanja vzporedna s tvojimi. Sam jest se vedno pravim, da je bolje za malo manjso placo bit samo 8 ur neobremenjen v sluzbi in bit pol lepo sprosceno s svojo druzino ze takoj po 15:00, se fino imet, se imeti rad in nuditi vso svojo ljubezen tako partnerju kot otrokom - kot pa met denarja v izobilju, delat po 16 ur dnevno, ko tud tega denarja nimas pol kje zabit in vidt svoje otroke le zjutrej, ko se spijo, zvecer ko ze spijo in jim sem pa tja poslat kako razglednico, da vejo, da obstajs....

Sam, ko pravis, da ce je bilo recimo nase otrostvo neurejeno in da se to lahko pozabi in starta na novo, OK, je res, a kljub vsemu so lahko posledice hude in marsikdo trpi zaradi njih in si ne zna pomagat. Zal.

Ja Edi, verjamem da je pri tebi drugače in upam da je pri večinio tukaj, samo govoril sem na splošno, ker delam z ljudmi in jih opazujem, saj je to neke vrste moja zabava. Seveda se strinjam da so posamezniki, da so takšni in drugačni, a vseeno eni vzorci so ki so jim skupni. Pozabljaš, da gledam z objektivnega vidika in samo opazujem in nekako delam zaključke.
A ja tista deklica ni stara 15 temveč 23-samo sem rekel puberteta, ker danes ne znam več določiti meje, kje se začne in kje konča. Zakaj sem rekel da ji tako pomagajo? Zato ker se dekle že zaveda tega in je dala tega skozi in mi je povedala kako izgleda njena seansa-samo sprašuje jo take stvari, da se na koncu sama zamisli in sama pride do odgovora. Pa tudi avtogeni trening jo uči. In to je psiholog, ki deluje v zdravstvenem domu.
Drugače se pa itak strinjam z vama z Johnom.
Sploh pa z Johnom, ki se je v prvem razredu odločil in še danes ne popušča
Samo to je edino prav.
LP
T.