Kaj se ti ne otpre? No sej ni vazno evo ga ga: misimuci@hotmail.com!

stojchi, jaz ne vidim nikjer, da si me ti kam osebno povabljal (razen na video predstavitve, kot vse ostale). edino kar je, je to da si govoru o enih prestrasencih, in da si pisu ene pesmice, k majo v bistvu lih ene tok vrednosti k strah sam (znotri je votel, uzuni ga pa nic ni). umetnost brez vsebine nima nbene vrednosti (kot kruh narisan na papirju pri lakoti ne). taka umetniska poezija so samo neke "hude, vzviseno zvenece besede" in nekaterim "navdusencem" je to se clo vsec. kaksno pa mas ti vsebino uzadi za to tvojo umetnostjo se pa pocas sam razkrivas, tko da ti se kr pis.

a si mogoce ti tist ki je prestrasen in nesigurn vase? cim se nekdo malcek ne strinja s tabo, ti je to tak šok, da hoces to takoj "razcistit" bodisi na tak ali drugacen nacin. zakaj in kaj te tok skrbi, sej ti si itak ze samorealiziran in poln blazenstva. kaj ti manjka pol se?

stoychi wrote on 11.06.2003 at 11:24:51:

kali me je res vabla ene parkrat ze na njihova srecanja pozitivk, ampak ne spomnem se pa da bi me ti kdaj tja vabil, oz. celo na obletnico? (lahko pa seveda predstavis dokumentacijo). pa po moje si mislu vegedrom, a ne?

Quote:

men se bl zdi da je tale zgornji poziv napisan iz strahu, oz. iz neke nesigurnosti. ne vem kako to, da nekoga samorealiziranga (tebe) lahko tok vznemiri klobasanje in trobezljanje nekega prestrasenca, da ti je taka nuja to cimprej razresit? simptom socutnosti?

Resonančni kamen

V soseski sta živela dva soseda. Eden je bil bogat in srečen, drugi pa revež in nesrečen, zato se je bogati sosed odločil, da revnemu pomaga iz njegove bede.
Nekega jutra je prišel k njemu in mu dejal:
«Poglej, vidim v kakšni revščini živiš, naj ti pomagam, da obogatiš. Poglej tule v roki držim kamen, ki ni navaden, ta kamen je resonančni kamen in na karkoli železnega boš z njim udaril, bo njegova frekvenca  spremenila železo v zlato.
Zdaj grem za tri tedne na potovanje in ko se vrnem mi boš ta moj kamen, moral vrnil nazaj. Do takrat pa lahko spremeniš vse svoje železo v zlato.«  
Revež se je zahvalil in poklical na borzo, kako je kaj s cenami železa. Pojasnili so mu, da cena železu vsak dan raste, ampak, da pričakujejo, da bo cena kmalu padla. Vsak dan je telefoniral in čakal, dokler ni pozabil, da se je čas za vrnitev kamna sosedu iztekel. Sosed je čez tri tedne ob isti uri kot je prišel pozvonil na sosedova vrata in ga vprašal: »No kako si kaj v tem času izkoristil moj kamen, si zdaj obogatel?«
Revež je osupel pobledel in izjavil:«Cene železu so ves čas rasle, jaz sem pa čakal, na njihov padec, kaj ne moreš počakati z vrnitvijo kamna vsaj še kakšen dan?«
Bogati sosed je odvrnil »Ne. Dobro si vedel, kdaj mi ga boš moral vrniti, zato mi ga vrni takoj zdaj«
Revež je na poti do vhodnih vrat obupno iskal vsaj kako malenkostno železno stvar s katero, bi si vsaj kaj pozlatil, a ni bilo na žalost na poti do vhodnih vrat niti ene same šivanke, ali pisemske sponke, katere bi se lahko dotaknil.
Tako je nesrečen revež, ki ni izkoristil svoj čas,
ostal še naprej revež in bogati sosed je ostal bogat.
Vsak od nas, ki je nesrečen, je ta ubogi revež, ki hrepeni po sreči in vsak od nas prej ali slej sreča nekoga, ki mu ponudi ta dragoceni resonančni kamen modrosti, ki je ta ključ za  notranjo luč, ključ za notranjo izpolnitev in sprostitev,
vendar ima vsak izbiro sprejeti ta dih, ali ne in ima vsak svoj čas, ko bo treba ta dragoceni resonančni kamen diha na koncu tudi vrniti nazaj tistemu, ki nam je dal to čudovito življenje.    

kdor drugim vse preveč teži,
hudobna sila kar v njega leti,
potem se pa čudi, zakaj trpi,
zakaj noben'ga miru zanj več ni

podgorica pri ljubljani

Nimaš pravice
   
Saturday, May 24 2003 @ 05:31 AM CEST
Piše: stojči
Mnogi mojstri so imeli v zgodovini zaradi svoje iskrenosti in govorjenja občutene resnice, v družbi, v kateri so živeli hude težave.
Tudi Kabir, pred petsto leti, ni bil prav nobena izjema, kar priča tudi naslednja njegova pesem, ki pa je, še kako aktualna celo danes, prevedena v slovenščino prvič
in izključno samo zate,

Nimaš pravice

Razum,
ti nimaš nobene pravice,
ustvarjati vso to zmedo.

Ljudje, ki ne morejo videti Boga,
ponujajo rože svojim idolom,
idolom, ki so jih izklesali,
s svojimi, lastnimi rokami.
K tem idolom se potem obračajo,
in jih prosijo za sadove.

Ljudje verujejo v bogove in angele,
verujejo v romanja na sveta mesta,
in kopanja v svetih vodah,
ampak ko so utrujeni,
se pritožujejo.

To telo je začasno,
tudi ta svet, je začasen.
To začasno, moli v začasno,
kako lahko dobiš maslo,
od krave, ki ne daje več mleka?

Samo ta iskrenost, doseže stvarnost,
preganja vse, kar ni resnično.
Kabir pravi:
»Kjerkoli je ta iskrenost,
tam je, kjer jo boš našel«

stoychi wrote on 13.06.2003 at 08:57:18:

po moje preden kdo zacne prakticirat M. ucenje in tehnike najbrz na zacetku ne ve ce bo deloval al ne, ce bo koristno al ne, ampak mora na zacetku zaupat, da se spusti v prakticiranje/umetnost ki ga ponuja M. no in mene zanima, kaksni simptomi (opazni za nas "nespoznane") se opazijo pri osebah ki sledijo tej M. umetnosti ze dalj casa da bomo lazje zaupal M. in njegovemu ucenju?

stojchi, ti me nekak se nisi prepricu s svojim pisanjem. mogoce bom pri katermu drugmu kej lahko opazu?

Če potrebuješ nasvet zdravnika, ne greš k nekomu, ki je že zdavnaj pokojen, če bi rad postal virtuoz na violini, ne bereš samo neke knjige o življenju, ki ga je preživel Paganini, vsi mojstri so vedno trdili, da ima le živ mojster ključ, za odpiranje notranjih vrat, tudi mojster Kabir v naslednji zgolj zate prevedeni pesmi  

Jaz pripeljem izgubljene nazaj


Iskalec,

jaz pripeljem izgubljene nazaj.

Prijatelj potrudi se zdaj,

požanji svojo pšenico danes,

ni ti treba čakati,

uživaj nebesa, dokler jih lahko.


Obrni svojo pozornost navznoter,

osredotoči se, na notranjo stvarnost,

to kar ti iščeš, je znotraj tebe,

Nje ne boš je našel, nikjer drugje.


Pridruži se, svoji globoki tišini,

doživljaj svojo enost, celovitost,

osredotoči se, na notranjo nesmrtnost,

dosezi svoje bistvo.

Najdi živega mojstra,

on pretvori to nevednost v vednost.

Iskalec, jaz govorim tebi,

tako kot je.