
zamisli si, da ti nekdo ponudi, da te transformira v nebesa z vsemi tvojimi strahovi, dvomi, tvojimi razočaranji in vsemi tvojimi trpljenji in seveda tvojim omejenim razumom. Ti sprejmeš ponudbo.
Prideš tja in vidiš, da so vsi blaženi, da komunicirajo med sabo telepatsko in se grejo neke čudne igrice v katerih vsi brezmejno uživajo o katerih pravilih pa se tebi niti ne sanja. Nihče te ne "šmirgla" niti "nula koma jozef posto", kako se boš ti tam počutil?
Jaz bi se bedno in bi rajel šel tja, kjer bi me kdo razumel in prisluhnil mojim težavam in mi dak kak nasvet, pomoč ali tolažbo.
Zdaj si pa zamisli, da poznaš skrivnost blaženosti, da si v tej zavesti kadarkoli in kolikorkoli hočeš in popolnoma neovisen od vseh zunanjih okoliščin, nekdo te pa transformira po tvoji volji v pekel.
Tam so ljudje, ki se bojijo svojih lastnih strahov, ki so jih gojili na zemlji z vsemi svojimi trpljenji. Ti jih razumeš, razumeš njih omejitev, ki so si jih sami zgradili, ker si ti sam že zdavnaj na zemlji šel preko njih, spoznal si da so vsa trpljenja samo mali programi za čiščenje duš,ki si jih vsak po svoji volji v sebe vloži in jim lahko pomagaš z nasveti, lahko jih tolažiš, vendar si ob tem ves čas blažen.
Kje bi med tema krajema raje bil?
Če mene vprašaš, bi raje bil v tem peklu, ker bi ta pekel zame še vedno lahko bil raj, ali nebesa.
Dragi prijatelji:
pekel ???

in nebesa

8)

sta vedno stanji tvoje in moje zavesti

in kaj ni že skrajni čas, da tudi ti s pomočjo prijaznosti
to spoznaš?