Vida, dano res ni dober izraz, mogu bi rečt, da bi nam moral bit omogočeno. Potencial mamo, ampak ga v nam konkretno  kulturno  okolje razjebe, ker se  vsaka kultura utemeljuje na  odpravljanju nelagodja, ki ga sama ustvarja....

..in začaran je krog da se človek izjoka  

Mind: iluzijo, da bi se dalo   psihološko   dualizem na osebni ravni hitr razrešit, so gojili  psihoanalitiki pa njihova psihoterpija. Ta  se je iz terpevtskih razlogov morala nekje ustavit, zato  čist  pragmatično  zaustavla na koletivnem nezavednem oz. v arhetipskih globinah, pa tud na čist konkretni psihosocialni pogojenosti posameznikove pishe, skoz kar se te arhetipske vsebine bolj ali manj patološko odražajo. Učikovitost  pa tud omejenost psihoanalize sta  ustvarla  ugoden teren za psihospiritualne terapije, ki so domet psihoanalize  skušale razširit s čist podobnimi terpevtskimi  praksami kot ji poznajo tradicionalne religije: spovedjo, molitvijo, meditacijo, sugestijo in avtosugestijo in clo s šamanskim  zdraviteljstvom.  Vse te novodobne  prakse so etične samo znotraj svojih pragmatičnih okvirov in so podrejene predvsem kriteriju kratkotrajnega  učinka, manjka pa jim duhovno etično/moralno sidrišče, ki ga premorejo le tisočlento preizkušen religiozni sistemi, ki so razvil v svojem kulturnem okolju en totalen sistem korespondence  z nezavednim. V tem smsilu maš prav, da je psihologizem lahko zlo ozek in relativen: induvidulano je na kratek rok učinkovit in funcionalen,  posamezniku pa ne more trajno odpravit nelagodja, ga odrešit enga kulturno pogojenga trpljenja in ga duhovno uskladit z družbenim in naravnim okoljem. Neragodje se da premgat se le skoz religioznost ne pa z zanikanjem religioznosti, saj je v religioznosti kulturna pogojenost trpljenja že zaobsežena.  Tako si religije vedno znova utemeljujejo prostor pod soncem in jih zato tud  nobena ideologija niti znanost nima moči v celoti nadomestit. Religije pa si po drugi strani delajo zelo  medvedjo uslugo, če podlegajo pragmatični učinkovitosti ideologij.

Zakaj sprašuješ? A bi moral, če bi ga prebral, drgač razmišljat o religioznosti? Ali pa morda razmišljam tko kot da zgleda, da sem ga prebral?

Jest preberem marsikaj, prebijal sem se tud skoz tekst na unem tvojem linku. Zdej bi težko obnovu, kaj se me je od tega prijel. Bolj se spomnem, da sem sem se lotu še enkrat brat njegovga življenjepisa v eni slovenski knjigi od krišnarjev, pa jo zarad probilne čustvene  osladnosti, s katero so  pisci častili svojega mojstra, nism mogu normalno prebrat. Sej vem, da ma tako čaščenje en svoj pomen kot ga mata tud  indijsko kičasto izrazoslovje in pa splošna slikovitost, ampak vanjga moraš bit vraščen al pa vasj  dobr uveden, da ga lahko v originaslu sprejemaš al pa da te vsaj ne moti.

titud : vem da si prebral zivljenjepis. jaz sem te vprasal ce si prebral povzetek njegovga nauka iz tistga linka?

Franc Rode, slovenski nadškof:
"Dokler bomo le molili in se izogibali odgovornosti, bo teh deset odstotkov ateistov imelo v svojih rokah vso oblast, ki jo ima sedaj".