Quote:


Mislim, da je treba Cerkev in praktično krščanstvo definicijsko ločit...
Cerkev JE samo politično-družbena institucija, ki skuša držati na vrvi čim več afčic, katere praktičnega krščanstva itak ne izvajajo, molitve so jim prej nekakšna dolžnost, ki jo morajo zaradi strahu pred "ognjeno reko" vsakodnevno opravljat..

Redki ste, ki ste si v krščanstvu res našli način osebne meditacije, je pa ta enakovredna vsem drugim (lahko zelo zagreto malikuješ kar domačo kravo in če te to sprošča in pomirja si dosegel isto kot kak budistični menih...).

Ideološko-represivna politika KC pa lahko ima le nasproten učinek... Ni nas malo, katerim se dlake naježijo ob spominu na vesele krščanske mantre.. Če bi mi krščanstvo predstavljali na bolj konstruktiven način kot KC, bi teh problemov prav gotovo ne imel...

Quote:


3 x ? =  ???

titud wrote on 28.04.2003 at 14:00:18:

a pa ti je vsec tak polozaj, te izpolnjuje v skladu s tvojimi potrebami na vseh podrocjih?

Point tega topika je na samo še 58% katolikov, torej zmanjševanju števila tistih, ki se izrekajo za katolike.  To se da interpretirat na  tko, da se za katolike opredeljujejo le še predvsem   tisti, ki  se identificirajo s klerom kot ideologijo in hkrati odpadajo od katolicizma  tisti, ki so se imel za katolike predvsem  zarad identifikacije s  krščanstvom  kot eno nadideolško/kulturno-zgodovinsko pogojeno sfero, tkorekoč naravnim kulturnim okoljem.

Tisti, ki induvidulano  prakticirajo religioznost na katološki način po moje od katolicizma odpadajo, ker se hočjo več  identificirat s klerom kot idelogijo. To pa je eno zlo nehvaležno početje za enga iskerenega vernika, ker je krščanstvo v principu kolektivistična religija, tko da je vprašanje prakticiranja  krščačnstva tud zgodovinsko gledano vendno borba med pomasovljenim/idelološkim  in intimnim/osebnim odnosom do vere.

Jst pa jest  po moje glede opredeljevanja do katolicizma sploh nisva tolk na različnih bregovih kot zgledava. Oba sva proti ideologizaciji induvidulane  religiozne prakse, le da jest v vsaki kolektivizaciji že vidim  vsaj zametek  ideologije oz. sugestivne manipulacije z induvidulnim nezvednim, jst pa na kolektzivizacijo religiozne prakse gleda skoz obredni vidik, ki nezavedno v posamezniku artikulira na en praktično preizkušen in tradicinalno zanesljiv način.

Ziher je prav srednji vek globje izražov  ta tradicionalno/obreden poseg v posmeznikovo nezavedno, zato je  tud njena ideološka zloraba imela tolk hujše posledice za folk (pokoli heretikov, verske vojne med protestanti in katoliki, inkvizicija, notranji boji med dobrim in zlim, ekstaze, blaženosti, obsedenosti...). V srednjem veku jo vsi vidmo in tkorekoč takoj opazmo, dons pa je ideloško indoktrinacija katolicizma manj usodna in jo je  od tradicionalno religiozne dost težje razločit, zato se folk skor brez problema nagiba zdaj k eni zdaj k drugi, kakor mu trentno iz čist pargmatičnih razlogov  bolj paše. Kaj praviš na to, jst?

Quote:


Če tem "drugim principom" zavestno ne dovoliš da te osvojijo potem te pomoje ne morejo kar sami vase posrkat, tako kot te je zdajšnji princip, ki se mu pomoje nisi niti najmanj upiral. Praviš da verjameš da obstajajo tud "drugi lažji principi" ampak pomoje gre predvsem za drugačne "višje" principe, znotraj katerih pa lahko nižji prav tako obstajajo.



LP

Religioznost sama zihr ni nezveden proces, finta rezligioznosti  je prav v zavestnem zapopadanju  nezvednih vsebin, kar to  te edino lahko  nardi celovitga kot psihofizično osebnost,  ne pa razcepljenga na dualizme. Religiozne prakse  niso nobeni višji principi od čist običajne budnosti, problem je kvečjemu v tem, da te dostopanje do nazevednih vsebin preko  simbolov lahko tko očara, da te potegne vase in se z njimi totalno identificiraš. Ponavad se to konča v eni blaznosti, seveda pa  ni nujno in se dejansko da prepustit religiozno vodit do zlo sugestivnih  nezavednim vsebin ne da bi te te požrle, ampak te uravnosvesjo, ti podenajo dušo in te duhovno sinhriozirajo.  Amak to se lahko nardi le na podlagi utrjenga  zaupanja v  konkretno živo bitje, opredmeteno kulturno dedišičino/umetnost ali  od človeka nedotaknjeno naravo, v duha vodnika, angela, vilo.....  V nekaj, kar vsebuje ta religiozni presežek, ki je dejansko nekaj več od običajnega, ker ma v seb potencial neskončnosti, vsega v vsem obsegajaočega, božjega.

titud wrote on 29.04.2003 at 10:19:12:

nic te ne osvoji/prisili ce ti pr tem zavestno/budno ne sodelujes. kdaj pa se odlocmo sodelovat ali nesodelovat pa je odvisn od filinga ki ga nekdo ali neko ucenje izzareva, ki nam kasnej da zaupanje in se kasnej potrditev, al pa vcasih tud razocaranje. na izkusnjah se ucimo. nekateri samo na svojih, nekateri pa tud kdaj kej "verjamejo", kar jim olajsa marsikej.

titud wrote on 30.04.2003 at 08:52:59:


... saj mu je dano, samo da te danosti ne cenimo, jo ne spoštujemo in jo postopno skozi vpliv vzgoje staršev in okolja bolj ali manj izničimo ...