jst DA,

drugače pa naj povem, da se mi zdi, če ne bi verjela v Boga, bi s tem samo prelagala, odlagala odgovornost za svoja dejanja v tem življenju...

Seveda, je lažje, če ne bi priznavala Boga, s tem bi se (vsaj v umu) izmikala posledicam svojega delovanja, saj je potem tako ali tako vseeno, če bi po smrti postala nič...

sam pol je pa že spet ena težka: kako lahko postanem nič? a sem tudi nastala iz ničesar?

Drugače me pa tudi to, da naj bi Bogu služili, niti najmanj ne moti, je prej inspiracija, saj ko začneš razmišljati, kako lahko služim Bogu, takrat avtomatsko nehaš početi marsikaj (vsaj jst), ker se mi zdi marsikaj v življenju čisto nepotrebno in brez nekega globljega smisla, torej, zakaj bi nepotrebne in nesmiselne stvari naslavljala na Boga?

Tako ali tako vsi skos nekaj nekomu služimo, sama osebno raje služim Bogu! (on tako ali tako nam non stop brezpogojno služi, se pravi je to še najmanj, kar lahko storim v zahvalo).

jz tud verjamem v Boga.

zdej je treba sam se ugotovit tistga k je primeren kandidat za oznacit ga kot Boga, glede na definicijo Boga.

 


Kaj čem...

Sem bla baje filozof u prejšnjem lajfu .


SE bom potrudila še mal razmislit in se tako izrazit, da me boš štekal, bp...Me mal heca retrogradni merkur, pri jasnosti izražanja, zato sem večinoma raje kar tiho...

Ko bodo ljudje prenehali verjeti, da bodo nekega dne postali bogovi, bodo prav gotovo postali črvi. (Henry Miller)


ps
Bog je mrtev.

sorči tan nej, moram te razočarat, moj namen niti pod razno ni, da postanem Bog,

pa Bog ni mrtev, ker pol tudi tebe ne bi bilo


Si pa očitno hudo razočaran v življenju...

Quote:


To, da večni, neminljivi in absolutni bog ne more živeti, saj bi za življenje nujno potreboval telo, kar pa bi ga postavilo med nas uboga končne bitja - padel bi pod obast edine zares absolutno stvari, minljivosti, konca ali smrti (vse to so različni koncepti za isto stvar).

Ker pa je bog nesmrten, ne more umreti, torej ne more biti živ - potemtakem je mrtev.
Umre se lahko le enkrat in če si živ je ena stvar zares gotova - ta, da umreš in šele, ko umreš, si lahko nesmrten.
Mogoče ti bo to zvenelo kot neko logično sklepanje, kar je zmota. To so dejstva, ki jih kaže življenje, lahko jih edino sprejmeš, kot taka. S stališča življenja sta minljivost in konec edini absolutni stvari - vse transcendentno pa pade v območje duha smrti.


Kali,
ne vem, kako si predstavljaš povezavo med razočaranjem nad življenjem in tem, da je bog to, kar je(do tega trenutka mi je zadeva z določenimi vzponi in padci uspevala precej zadovoljivo - v bistvu gre celo na bolje 8)).

Očitno se lahko preživi tudi brez mrtvih stvari (no ja kakšno trupelce kralja živali je treba pojesti pa kakšno klobaso tudi) in ne boš verjela: baje, da niti nisem edini 8). A ne?  



bog z vami

t wrote on 11.02.2003 at 20:09:20:

ne vem ce te je tale tvoja logika do konca zadovoljila in zasigurala. mal bl jo prever. oz. bos zihr dobil se velik takih priloznosti. ne jih zamudit.