Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 2 3 4 
(Read 21585 times)
bp
Ex Member




Re: Osebnost in individualnost
Reply #45 - 17.03.2003 at 10:16:34
 
titud wrote on 17.03.2003 at 08:45:29:
Vedno znova opažam, kako se proces induviduacije zamenja z ozaveščanjem Jaza in s tem identificira Jaz s Sebstvom, iz česar seveda sledijo nezdrave zamenjave pojmov. Sebstvo pa zaobsega v sebi neskončno več kot čisti Jaz, kar dokazuje simbolika že od nekdaj: Sebstvo je ravno tako tale ali ta drugi (titud  ???8)) kot Jaz. Individuacija ne izključuje sveta, ampak ga vključuje.


Si me prepričal, da je ta koncept lahko koristen tudi zame in še za marsikoga na tem forumu Smiley

Bom še malo v ozadju tole žvečil, si lahko še kaj pišemo na to temo.

lp bp
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Osebnost in individualnost
Reply #46 - 17.03.2003 at 11:51:09
 
Ok, bp, bom probov tacajat jest zadevo še mal razvijat pa se vključ noter magari skoz zenovsko pojmovanje jaza, ki ga je jung označu še za najbolj zdravega oz. najmanj patološkega Smiley  

Devi me je pred par posti vprašala

Quote:
Če sem prav razumela, se tebi zdi, da je naša (zahodna) duhovna rast in ozaveščanje in vse to, za kar je tolko tehnik te čase, v resnici samo zelo podobno odkrivanje tiste individualnosti, ki jo v drugih kulturah nekateri odkrijejo že v otroških letih?  


pa sem ji po moje bolj slabo razložu. Pri otroku gre za to, da njegov jaz še ni oblikovan, da je njegova individualnost vsaj v najranejšem obdobju nezavedna. Naša (zahodna) kultura procesa odraščanja ne  enači   s spontanim  ozveščanjem tega nezavednega, ampak skozi oblikovanje osebnosti preko socializacije (na podlagi prisile ?!) v družini in okolju ter  religioznih in ideloških avtoritet. Tako ozaveščanje je popolnoma  izenačeno z oblikovanjem jaza kot edine oblike zavestnega, jaz pa je v postavljen v vlohu konzumnta nezavednga, ki se kao porablja.  Objektivne nezavedne vsebine pa sveda lahko postajajo ozaveščene, oz. prehajo iz objektivnega v subjektivno  dejstvo ali sebstvo, tudi tako,  da jih zavestni  jaz hkarti ne abosrbira  vase oz.  si jih ne prilašča niti deloma niti v celoti. Tak človek kaže močno osebno gotovost in prepričljivost, tkorekoč zakoreninjenost svojega jaza  globoko v mističnem, zato je v nekem smsilu nesocializiran in nekonoforem induvidualist ala osho.  Če pa si jaz začne prilaščat te nezavedne vsebine,  ozaveščene v sebstvo, se jaz zaradi njihove sugestivnosti 'napihne'. Podobno se jaz lahko napihne v kasnješih življenskih obdobjih, če nezavedno žačne vdirat v zavedno, ne da bi se kot sebstvo lahko enakovrednem dialogu z jazom. Jung kot primer take osebnosti navaja filozofa hegla pa ničeja: jazova fascinirasnost nad sebstvom  se jima  je izkazovala najprej v  veličastnem   izrazoslovju (tele noter bi lahko pogotsto tud tituda umestu:)), na koncu pa pri ničeju še  skoz poveličevaje volje in moči, ki si jo  jaz prilašča iz identifikacije jaza s  sebstvom. Jung je tako  v napr. v idelogiji  nacizma videl izdelan sistem za pripuščanje nezavednega v jaz na način, da se ta jaz patološko opija iz občutja kolektivne veličine sebstva. Podobno nevarnost je osho videl vseh religijah in kolektivističnih ureditvah od družine do države, v katerih posamezniki svoj jaz poistovitejijo  s sugestivno  močjo kolektivnega nezavednega, preden se to uspe odrazit/ozavavestit skoz  v subjektivno  sebstvo.  

Kolkr jest zastopim junga,  induvidaulno ni 'zakopano' v nezavednem. Nezavedno samo po seb je prazprav nekaj objektivnega,  v 'golem' nezavednem ni še nč subjektivnega. Subjektivnost  je v ozaveščanju tega nezavednega, šele zavedanje  nezavedanega nas iduvidualizira. Svoje individualnosti torej  ne črpamo iz jaza, ki je  zavestna predstatva nas samih o nas samih in  ki morda z nami samimi zaradi raznih precepcij in projekcij nima skor nobene zveze. Naša prava, t.i. aboslutna  induvidulanost se pravzparav kaže  razmerju jaza do te lastne objektivnosti, ki se nam  šele   v prisotnosti jaza izkaže za subjektivnost. To  težo subjektivnosti v človekovo osebnost vnese  sebstvo, tisto v bistvu nepremakljivo jedro, ki mu jaz služi  za izhodišče za vzpostavljanje družbenih razmerij, to je iskanje vsakokratnih pravih odgovorov na zunanjo (predvsem družbeno) realnost, ki je hkrati enaka in različna od tako vpostavljeje notranje psihične realnosti in ki se pod vplivom takšne ali drugačne  zunanje realnosti tud sama spreminja.    

Jaz le  tem smsilu fukcionira kot moja svoboda volja in le v tem kontekstu  lahko tud učinkovito prispeva k moji induviduaciji v zgoraj opisanem jungovem smislu.  Tongue                     
Back to top
« Last Edit: 17.03.2003 at 15:13:54 by titud »  
 
IP Logged
 
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13595
The Land of YaBB
Re: Osebnost in individualnost
Reply #47 - 17.03.2003 at 16:45:37
 
mater si zakompliciru titud
a je možno da je tale osebnost samo odraz ega na enem drugem nivoju?

sebstvo je kao višji jaz, na nekem drugem nivoju?

za mene je to mal preveč izrazov, ki govorijo o isti medalji, ta ima pa samo 2 plati.

drgač pa,
e. wrote on 12.03.2003 at 08:54:10:
sama od sebe se z(gradi)? Hmm.
Ne bi reku.

MI (ti svojo in jaz svojo) jo gradimo/va, iz trenutka v trenutek.
Zato pa je vsak odgovoren zase in za svoje srečo/nesrečo, a ne...
In my opinion.

mah sej veš maxix, ne sama od sebe.
gradi se tko kot ego, na osnovi odzivov na neke ponavadi zunanje držljaje.

za svojo nesrečo si odgovore sam kolkr lahko temu tko rečemo, grede na to da smo vsi popolnoma prepleteni med sabo in vse kar nas rezlikuje je to v čemer se razlikujemo - individualnost in ne tisto kar nas enači - osebnost.

težka tema ...
Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
bp
Ex Member




Re: Osebnost in individualnost
Reply #48 - 17.03.2003 at 19:18:54
 
titud wrote on 17.03.2003 at 11:51:09:
Ok, bp, bom probov tacajat jest zadevo še mal razvijat pa se vključ noter magari skoz zenovsko pojmovanje jaza, ki ga je jung označu še za najbolj zdravega oz. najmanj patološkega Smiley  

Ker je pogledov na to v Zenu vsaj toliko kot je učiteljev in učencev, je meni še najbolj všečna definicija prave narave kar tale:

Buddha Nature FAQ:
Q: Does X have buddha nature?
A: X does, but you don't.
(With exception -- If X equals George W. Bush, then he doesn't and you do.)

lp bp
Back to top
 
 
IP Logged
 
Devi
5
p
*****
Offline

ravno prav
Posts: 5471
Dolenjska
Gender: female
Re: Osebnost in individualnost
Reply #49 - 17.03.2003 at 19:24:27
 
Quote:
Buddha Nature FAQ:
Q: Does X have buddha nature?
A: X does, but you don't.
(With exception -- If X equals George W. Bush, then he doesn't and you do.)

To ! Grin
Back to top
 

Nobena čarovnija ne more ničesar spremeniti v kaj drugega, tega ni; sprememba v predstavi v srcu čarovnije je spoznanje, ne ustvarjanje.&&(S. Palwick)
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Osebnost in individualnost
Reply #50 - 18.03.2003 at 09:52:52
 
Tud jest mam  zavest o lastni induvidualnosti brez besed tko rekoč do konca pošlihtano. Če se pa spraviš  to seb al pa drugmu  dopovedat, ni besed, s katerim bi lahko  ta odnos popisal, nikol dost, ker je  hkrat tud vsaka preveč.  

Ta problem  je zen razrešu s tem, da mojster najprej zastavu eno sicer življenjsko pomembno, a nelogično  vprašanje, na katerga so vprašani iskal smiseln odgovor, za katerga  seveda niso mogl logične utemljitvu najt. Mojster na tak način pokazov na  omejenst intelekta, da jih je tako lahko pripravu na drug način iskanja odgovorov  znotraj čist subjektivne paradigme. Jung je v bistvu šel po istem principu: zastavljal si je za znanstveno paradigmo tedanjega časa nelogična vprašanja, ki jih je lahko šele v pozni starosti začel znotraj nove (kvantne/mistične) subjektivne   paradigme znanstveno razreževat. Zato si je moral tud sprot nove besedne skovanke delat pa si z mistično/religiozno/peniško termnologijo pomagat, ker znotraj tedanje  psihologije pač ni blo še ustreznih.

Jest nisem zasledu, da bi jung uporabljal nadjaz v pomenu  objektivirziranega jaza ali sebstva.  Nadjaz se mi zdi da v psihoanlizi  pomeni družbeno oblikovani jaz kot ene vrste ponotranjeni družbeni nadzornik jaza oziroma pretvornik subjektivnega jaza v objektivni zunanji  prostor in čas, ki je za modernega človeka predvsem družbeno pogojen. V psihoanlazi ta nadjaz pozroča jazu  številne travme, ker ga potiska in zatira, da se ne more avtentično izražat. Sebstvo po jungu po moje ni ta nadjaz, ampak  ozaveščen del  notranje nezavedane psihična vsebine, ki si  ga zavestni jaz hoče bolj ali manj  prilastit, da bi pridobu njegovo objektivno gotovost. Če mu to v celoti rata, maš tle koj patologijo od zamračitve uma z vodorom nezavedneg al  pa družbeno patologijo v obliki -izmov. Tle je pri jungu opazno, da kot psihoanalitik ne prizanava primarnosti  t.i. zunanje  objektivnosti, katere psihični prevodnik  bi bil  nadjaz, ampak zanj objektivnost najprej izhaja iz same nezvedneag dela psihe (arhetipov, kolektivno nezavednega, sence...), ki naj bi se kot sebstvo avtentično in za jaz zlo sugestivno  odražalo v zvestnem delu psihe. Nadjaz kot ga gape uporablja bi res bolj imel bolj pomen  takega sebstva kot pa frojdovskega nadzornika oz. posrednika med objektivno realnostjo in jazom.  

Po moje so  si  junga novodobniška gibanja in šole  dost bolj prilastila kot pa frojda, vsaj men se zdi, da vsaj zadnje čase povsod, kjer se kaj post modernega dogaja,  vidim jungove  sledeve, čeprav so zakamuflirani pod frojdovo teminologijo, ki se je zarad pogostejše uporabe v psihoterpevtski praksi  bolj prijela.
Back to top
« Last Edit: 18.03.2003 at 13:21:42 by titud »  
 
IP Logged
 
Pages: 1 2 3 4