klimax wrote on 02.09.2002 at 14:20:05:No jz mam eno vprasanje za Samsona...
Kako lahko trdis, da je celibat kul, ce pa pomeni to zavracanje necesa najbolj osnovnega, kar te nardi cloveka...pa saj so duhovniki tudi ljudje in ravno oni bi mogli bit najbolj cloveski.
Klimax, prav lahko. Kajti ljudje, ki se za celibat odločijo, se zanj odločijo zato, ker se čutijo k temu poklicane. Da pa je ravno spolni odnos tisto, kar šele naredi človeka, si ga pa res prehitro izstrelil. Smešno. Res je spolnost nekaj zelo pomembnega v človekovem življenju. Je telesni izraz prirojene človekove nuje da ljubi in da je ljubljen. Toda ljubezen je potrebno razumevati v takšni širini, v kakršni zares nastopa. Ljubezen se vandar izraža v prijetnih in tudi v zelo neprijetnih stvareh. Ljubezen pomeni, da ljubiš žensko, z njo spočneš odtoka in ga sprejmeš v svojo družino s to svojo ženo, naprej pomeni, da garaš v večini primerov ko živina pri današnjih izkoriščevalskih plačah, da otroke, če jih je več, sploh za silo preživiš. Ljubezen je tudi to, da je tvoja družina v smrtni nevarnosti in ti se postaviš prednjo in zavestno umreš, samo da bi njih ohranil. In glej, kakor je ljubezen spolno združevanje dveh poročenih, tako je ljubezen, le da verjetno mnogo manj prijetne oblike, odpovedovanje temu spolnemu življenju z osebo nasprotnega spola zato, da bi bil bolj prost za opravljanje dobrih del tudi za ljudi, ki te kot duhovnika osirajo, ti govorijo da si peder in pedofil, za tiste najbolj zavržene, za tiste najbolj razrvane, ki ne verjamejo v nič, pa potrebujejo tam nekega garača duhovnika, ki je zato sam, da jim je neprestano na voljo. Klimax, vse preozko razmišljaš. Vse te in še mnoge oblike ljubezni so naravnost vtisnjene v človekovo naravo, le da ni vsak človek tudi pripravljen svojo naravo živeti v vsej njeni raznolikosti. Čoveka je potrebno razumeti v celoti, ne le tisti del, ki te žuli med nogami, da boš lažje razumel.
klimax wrote on 02.09.2002 at 14:20:05:Kako lahko duhovnik nekomu razlaga o ljubezni, ce pa se sam ni dozivel telesne ljubezni, ki je za moje pojme ena nabljizjih izkusenj z bogom.
No, to so tvoji pojmi. Moji so zanesljivo drugačni. Sem pročen, imam ženo, s katero se ljubiva, in sva pri tem ljubljenju zelo ubrana in srečna. Imava tudi otroke, za katere skrbiva. Toda oba se trudiva, da bi bila v življenju dobra človeka tako, da živiva po krščanskih načelih. In, ne padi mi vznak: In jaz in žena sodiva, da je najvišja oblika moje, njene osebne sreče, ko se združim s svojim Bogom v prav intimnem srečanju v osebni ali skupni molitvi, mogoče v meditaciji. Nobeno spolno združenje ne meni ne njej ne pomeni toliko. To je dejstvo. Toliko o najbližji izkušnji Boga.
Kar pa zadeva, kako lahko duhovnik nekomu razlaga ljubezen, ti je po vsem, kar smo o ljubezni povedali, verjetno že jasno. Če ti pa ni, naj ponovim, da se ljubezen odraža v nešteto pojavnih oblikah, in spolna ljubezen je le ena od teh pojavnih oblik. Drugo, kar dovoljuje, da duhovnik o ljubezeni sme avtotirativno govoriti, je to, da iz mnogih pričevanj zelo dobro ve tudi, kako poteka zakonska ljubezen, kadar se znajde v hujših kriznih situacijah, o urejenih razmerah mu niti ni potrebno razglabljati, čeprav je tudi o tem poučen. Pa še nekaj, če bi bilo po tvojem, bi neki zdravnik lahko zdravil samo tisto bolezen, ki jo je sam prebolel, ker je sicer ne bi mnogel poznati. Moral bi se ves polomiti, moral bi imeti vse oblike infarkta, imeti bi moral raka v najrazličnejših oblikah, moral bi od tega umreti, da bi ugotovil vzroke za smrt, moral bi imeti ... , pa nesmisel... Če komu zdaj ni jasno, kako nesmiselen je takšen ugovor, ne bom zanj več trošil besed.
V vsakem primeru pa res topel pozdrav prav vsem!
Samson