Par dni nazaj sem prebrala en oglas:
"Če si ženska, stara x let, pa da te emancipacija in feminizem nista pokvarili, se mi oglasi"
En kolega, ki je bil pred časom v ZDA, je spoznal veliko moških njegove starosti, t.j. okrog 39 let. Eden, ki se je ločil že 2x, mu je rekel:
"Kaj čem bit poročen z Amerikanko, k skoz hoče samo plačilne kartice od mene, pa doma nič ne napravi, pa skoz okrog laufa... sem raje poročil Azijko. Ta ima vse spedenano v hiši. Poskrbi zame. Kaj boljšega..."
Hm.... malo za šalo, veliko za res, pa še tole:
Prvi znaki emancipacije ženske (beri: emanicpacija = enakost):
Ženska neha za moškim pobirati umazane štumfe, ni več naivna. Ko moški reče, da jo nadvse ljubi, se zaveda, da to velja le do prvega kosila, ki ni skuhano, do prvega glavobola.
Ženska neha o sebi razmišljati, kot, da je boljša polovica nekoga. Sebe dojema kot celoto.
Ženska se smeje, ko sliši, da bi morala biti za štedilnikom, da je dom - cerkev njena edina pot. Ko moški reče, da bosta imela toliko otrok, kot jih bo prišlo, spije svojo kontracepcijsko tabletko in odide na kavo s prijateljicami, se vrne pozno v noč, ker so zavile še v en drug barček. Ko se moški repenči, da naj mu ženska pripravi kaj naj obleče zjutraj, mu pusti naslov najbližjega vrtca.
Ko se moški znajde s kupom nezlikanih srajc in grozi, da bo šel delati samomor, mu pove, da je bolj smiselno, da vzame v roke likalnik in srajce zlika.
Ko se moški znajde z dojenčkom v naročju in se dere še huje, kot mali, ker ne ve kako se otroka preobleče...in previje. Ne, ni dovolj, da otroku zamenja Pamperske. Zelo zdravo je, da ritko malemu umije, jo obriše in namaže s kremico.
Ko se žena vrne iz službe, si skuha kavico, prebere časopis, gre na sprehod, po nakupih, pa na aerobiko, pa še na en potep po mestu, mož za njo razpiše tiralico, ker ni opazil, da se je ta čas emancipirala...