Takoimenovane magije jaz ne vidim v tako črno-belih barvah. Resnično odgovornost lahko prevzameš le, kadar poznaš celotno situacijo in vse možne posledice, česar pa mislim, da nihče od nas ni sposoben. Torej nam preostane le zanašanje na izkušnje in z njimi povezane občutke. Te se pa nanašajo bolj kot ne na kratkoročne posledice, ki pa še vedno izražajo, sicer lepo preoblikovane, a še vedno zelo ozke interese.

V širšem smislu bi bil prav lahko "koristen" tudi padec asteroida, ki bi na zemlji uničil vse živalii, težje od ene kile... ali pa temu dogodku ekvivalenten atomski holokavst. To naj se ne razume, kot črnogledost, ampak kot parafraziranje debat o "koristnosti" podobne katastrofe pred 60 milioni leti, ki je uničila dinozavre in tako omogočila razvoj sesalcev (tudi nas, ljudi).

Quote:


seveda, bolj ali manj, vsi, skoraj vsi, ne, ker so poročene z Jezusom, tisto ne ampak Ojdip jih pa še vedno daje, Jung pa nima prav.



8)lp 8)

Hi,

Po moje je osnovna razlika med mistikom in magom v tem, da je mistik omejen predvsem na mikrokosmos, medtem, ko ima mag zmoznost delovati tudi v makrokosmosu.

Z mikrokosmosom mislim vse nivoje znotraj doticnega cloveka, medtem ko z makrokosmosom ne mislim zgolj delovanja v fizicnem planu, temvec prav tako delovanje na ostalih notranjih planih izven doticnega cloveka.

To je tista najbolj osnovna definicija, ceprav je seveda razlika tudi v sami praksi, saj npr. mistik, ker ga pac delovanje navzven ne zanima ni primoran, da spoznava aspekte zivljenja, ki so za zunanje delovanje potrebni.

----------------

Drgac pa kaj pa je npr. sv. masa drugega kot odlicen primer ceremonialne magije? Tisti, ki pozna kako ceremonialna magija deluje ve, da je sv. masa v rokah duhovnika, ki ve kaj pocne zelo mocno orodje.

Namrec, na razpolago mu je emocionalna sila prisotnih vernikov. Vec ko jih je, tem bolje. Pa ce je bila prej se kaksna procesija s glasnim petjem in molitvijo za kaksnim kipom svetnika kot fokusom tipa custvene zavesti tem bolje. In ko pridejo v cerkev, bogato okraseno, s velikim zborom na koru in preglasnimi orglami tudi super. Vse to je namenjeno predvsem cim vecjemu vzbujanju custev ljudi-verski zamaknjenosti.

Potem, ko sve to utihne, takrat se v cerkvi, ki je po moznosti zgrajena se na kaksnem energetsko nabitem mestu, sprosti od mnozice versko zamaknjenih ljudi silna emocionalna sila.

Takrat ima duhovnik, ki stoji za oltarjem sedaj kot fokusom zavesti ljudi, na voljo vso to energijo. Vsa ta energija je usmerjena vanj. Vse kar mora on storiti je, da mentalno oblikuje vso to silo. Da da tej sicer precej slepi sili formo. Ce ima poleg se kaksnega duhovnika, pa recimo 10 ministrantov, ki prav tako vedo, kaj morajo poceti, potem je sve to res super. En sam zur.

In ko enkrat zajamejo vso to energijo, jo lahko usmerjijo kamor koli hocejo. V dobre ali pa slabe namene. Samo od njih je odvisno.

Ta tako zajeta emocionalna sila in nato usmerjena sila povzroca npr. cudezne ozdravitve, ki kot vemo se dogajajo samo na velikih verskih zborovanjih se danes, in ki jih vodi po moznosti kaksen karizmaticni duhovnik.
Pa v bistvu cudezev pri tem sploh ni.

To je precej poenostavljeno napisano, sam cela zadeva deluje nekako tako.

Je pa to recimo res nizji tip ceremonialne magije. Cim duhovnik pri svojem delu uporabi tudi npr. nad in angelska bitja, potem gre za visje aspekte magije. Pri tem mu je ta sila/energija ljudi lahko odskocna deska, vendar tokrat samo v dobre namene, saj mora sicer poklicati na pomoc kaksna druga bitja, ki se vsaj v cerkvi naj nebi odzvala?



Lp
Jst

Quote:


Glej, aryan, jest res nism zadovoljn s kultrno-civilizacijskim okoljem, ki me ne podpira ali pa clo ovira v moji samorealizaciji. Tega življenjskega problema pa ne nameravam razrešit na način, da iz njega izstopim oziroma 'prestopim' na religiozno mistično/magično polje, ker me moje  kulturno-civilizacijsko okolje pač ni opremlo za kaj takega.   Vedski kulurno-civilizacijski okvir je bil zgrajen na religiozni mistiki in magiji, zato je bilo za posameznika edino polje samorelaizacije znotraj te mistike in magije. Tud on ni mogu iz svojega polja izstopit, saj se je lahko le znotraj tega polja do kraja induvidualizirov.  Moj  kulturno-civilzacijski okvir pač ni zgrajen na religiozni mistiki in magiji,  pač pa  na intelektu, za to tud pri samorelizacija tega objektivnega dejstva ne morem obit.

Bistvo intelekta je distanca do predmeta obravnave, zato je zame tud religozna mistika in magija lahko enak objekt obdelave kot katerekoli druge spoznajske kategorije. Jih nimam nobene potrebe ne mistificirat ne ignorirat in le  to me trenuntno kolkrtolk  zadovoljuje. Nikjer pa nisem  napisal, da intelekt z njuno obravnavo tud sam ne prevzema njunih intuitivnih prvin. Saj sem prakrat citiral junga, da je zveza med nezavednim in zavednim povratna, da je tle dost placa z vzajemen odnos med sebstvom in jazom, da tle ni nujno tekme na zmago in poraz,  ki so jo  vedske kulture želele v kali zatret  z integracijo jaza v sebstvo, naša pa z prevzemom sebtsva s strani jaza. 'Sočnost' se po moje dons lahko  napaja le  v harmoničnem odnosu med jazom in sebstvom, med nezavednim in zavednim, med srcem in možgani.  

Budnost nad prevzemom enga nad drugim je dons po moje najboljš zagotavljat  skoz določeno  intelektualno distanco, religiozni nadzor je tle  definitivno zgubu svojo vlogo, kar pa ne pomen, da  človek ne bi smel dat duška svoji religioznosti.  Religioznosti  jest pr seb pa drugih  zaznavam kot patološki simptom le, ko hoče ta religioznost prevzet funkcijo nadzora tud nad intelektom.  Kako pa je z zanavanjem simtomov pri drugih, pa je stvar odprte debate. Nekateri religioznosti  ne dajo legitimnosti na nobemu področju, eni jo prakticirajo le obredno, drugi v njenji tradiciji odkrivajo sugestivne prvine mistike in magije, tretji se religioznemu čustvu  pustijo preplavit brez intelekualne distance. Kakor komu drago, jest lahko sodim samo o seb.

Quote:


Sem sem spet nakej brskal okrog, kako bi se dal magiji inetelektualno podlago dat oz. obratno, kako magijo za podalgo intelekta priznat oz. kako ju eno v drugo integrirat. Kaj mata pravzaprav logika pa magija skupnega. Evo kaj sem zbrskov:

Izvore magije pogosto pvezujejo s človekovo težnjo, da bi obvladoval okolje in vplival nanj. K magijskim poskusom naj bi se zatekal predvsem tam, kjer tega ni zmogel doseči in naravnim vzročnim delovanjem. Z magijo je poskušal vplivati ta, kjer ni mogel s tehnologijo. V ozadju verovanja v magijo je gotovo prepričanje, da so stvari med seboj povezane in da je z določenimi načini možno  spodbuditi vplive med pojavi, ki na prvi pogled niso povezani. Ker so magijski postopki kdaj pa kdaj vendarle učinkovali (v nekaterih primerih  zaradi sugestivnih učinkov), se je lahko verovanje v učinkovitost magije ohranjlao in utrjevalo.

Tako razlago magije bi človk lahko sprejel in razumu brez 'bojazni', da bo zarad tega zapadel pod njen  vpliv. Tud če, bi bil to vpliv sugestije, ki se ga da vzročno utemeljit in z njim  magari zavestno manipulirat.

Tale ugotovitev je že bolj 'sumljiva':

Nekateri poznavalci magije pa menijo, da z nekaterimi postopki v resnici vzpostavljamo določene vplive in zveze, ki deujejo zunaj znanjih preverjenih vzročnih učinkov.  
   
Znani klasik antropologije Marcel Mauss je menil, da odseva magijska praksa vero, po kateri je z magičnim postopanjem mogoče  vplivati neposredno na mano, ki prežema svet.

Tudi pionir antropologije Frazer, da je magijsko mišljenje posledice verovanja, da podobne stvari vplivajo enana drugo in stvari, ki so nekoč bile v stiku, na neki način ta stik tudi ohranjajo. Uporaba 'logike' podobnostiin sičnosti je res velikorat izpričana v magijski praksi in magijskem obredju.

Po razlagi Bronislava Malinowskega ima magija čisto funkcionalen značaj. Tudi pri primitivnih ljudstvih magija in mistcizemne obvladujeta življenje povsem. Veliko njihove dejavnosti je čisto 'racionalne', sajtemelji na solidnih opažanjihin izkušnjah. Na teh področjih s ta ljudstva tudi ustvarila tehnologijo,  s katero delno obvldujejo okolje. Magijsko delovanje uporabljajo predvsem na tistih področjih, kjer nimajo zdostnegaznanj in tehnologije za uspešno posegnje v svet. Magija je torej nekak poskus, da bi kontrolo razširili na področja, ki so zunaj tehnične kompetentnosti. S tem nej bi dosegli tud pomemben psihološki učinek, saj tako s pomočjo vere v magijo zamnjšujejo starh pred  nemočjo in odvisnostjo  od nevarnih sil in pustvarjmo predstao (utvaro), da na neki način lahko vplivamo tudi na te sile.  V modernem času, ko smo podvrženi  (tudi morda iluzornemu) prepročanju, da z znanostjo in tehnologijo  obvladamo skoraj vse, nam pardoksno vzbuja nelagodje misle na možnost, da obstajajo stvari, ki jih ni mogoče obvadati z običajnim znanjem in tehniko. Zdi se, da tudi v preteklosti zatekanje k magiji ni moglo v celoti odstraniti strahu pred nadanaravnimi silami, ki lahko delujejo tudi sovražno. Celo pri ljudeh, ki trdijo, da niso vraževerni, pogsoto opazimo  nelagodje v odnosu do okultnih  pojavov in magije. Zakaj bi se nekdo, ki ne veruje v vraže in magijo, ob njih nelagodno počutil? Bojazen verjetno dokazuje, da v globini nismo nehali verovati v magijo, ali vsaj dopustiti možnosti, da obstajajao magijske sile.

Po moje je to verovanje, ki ga religioznost takorekoč predpostvalja, vzbuja v večni od nas tisto nelagodje, ki ga večina obutčutmo kot simptom, ki ga je treba na nek način odpravit. Najbolj učinkovito kar z zatajitvijo religioznosti same, to pa nardimo s formalnim zanikanjem ali celo sovražnostjo do vsakšrnih religij in regligioznih  praks. Intelekt hoče na na tak način zanikat nekaj, na čemer pravzaprav temelji, kar je tle v nadaljevanju po moje dobr razložen:

V novejši rzlagah magije opozarjajo tudi na drugačna tolmečenja (Claude Lev-Stauss, Mary Duglas). Funkcija magije ni toliko poskus nadziranja in obvladovanja stvarnosti, ni torej toliko poskus vplivanja n dogodke, ampak bolj sredstvo, ki omogoča neki skupnosti boljše razumevanje in povezovanje pomembnih izkustev. Magijsko obredje  s svojo simboliko opozarja na pomembne vidike življenja in izkustva in omogoča skupnosti, da vidike razume na nov način, da vidi v njih red in zakonitost, ne pa zgolj kaosa. Mary Duglas npr. opozarja  ne dejstvo, da izvajalci obredov za klicanje dežja dejansko ne verjamejo, da ga bodo priklicali s samim obredjem.  Pač pa izvajajo te obrede tako, da se ujemajo z začetkom  deževne dobe: na ta način  v bistvu koordinarjo življenje skupnosti z ritmom narave. Pro obredih zdravljenja in porodnih obredih je pogsto uprabljena simbolika, ki prizadetemu osmišlja dogajanje, ki bi sicer ostalo nerazloženo in zmedeno (ko npr. šaman na simboločni način ali celo s trikom spravlja škodljive vplive ali snovi iz telesa, ko npr. spremlja porod s pesmijo, ki govori o 'potovanju šamana in njegove vojsek, o njenih težavah in o končni zmagi').

Zlasti versko obredje , pa tudi politčno, akademsko, itd. predstavlja primer tovrstne funkcije - ' magja' tega obredja je v bistvu izdvajanje in poudrajanje pomembnih življenjskih  izkušenj: stik z višjim svetom in njegovimi silami, politčno delovanje in državni red, prehajanje iz nižjih v višje stopnje, iz nižjega v višji status. Te izkušnje nam obredje povežejo v celoto ki postane smiselna za posameznika. Zaradi tega obred omogoča in pospešuje koordinirao, združevalno delovanje skupnosti.

Titud,

V bistvu si res dal kot proti argument en vec ali manj  bull shitek. Se dobr, da ni na tvojem zelniku zrastel  .

Namrec citati, ki si z njimi postregel ocitno obravnavajo magijo iz stalisca plemena UTU-UTU, ki je ogenj odkrilo  leta 1943, ko je japonski kamikaze namest v tisto amerisko letalonosilko prletu direkt v njihovo sveto drevo in na ta nacin ustvaril mit o tihomorskem Prometeju, ki je zrtvoval sebe, za blagor ubogega plemena in mu hkrati se podaril ogenj.

No, ce ze jest govorim o magiji zahodne tradicije imam v mislih sodobnega cloveka, ki je formalno ponavad precej visoko izobrazen. Pa vsaj iz mojih izkusenj niti ne vedno v kaksnih druzboslovnih vedah, kot morda neko kvazi olajsevalno okoliscino.

Sem razmisljal, da se ti svojega problema simptomov religioznosti dejansko lotevas po raznih temnih kotih sobe, medtem ko njegovo bistvo lezi direkt sredi mize, sredi sobe vsem na oceh. Dobesedno krici...

A si ze kdaj razmisljal, da glede na to, da je pri tebi intelekt najmocneje izrazena duhovna vrlina, ce lahko tako recem, da bi morali se kaksno reci o PATOLOGIJI INTELEKTA?




Lp
Jst

titud : mal mi kazes simptome nelagodnosti, ki prihaja iz nezadovoljstva s povrsnim znanjem.