Quote:

Ponoči, ko ne vidimo sonca, je lahko tudi sveča zelo koristna, da si z njo posvetimo, tako da je ni za omalovaževati.

Pomembnejše od praznega čaščenja veličine sonca, je razpoznavati, kdaj je kaj za kaj uporabno in kdaj ne.

Saj, potrebno je vedeti razlikovati, kdaj je kaj za kaj dobro.
V temačnih prostorih sveča, na soncu pa sončna očala.   8)

Quote:

A zdaj boš pa trdil, da si ti na soncu, vsi ostali pa čepimo v mračnih kleteh, ali kaj?
Kako pa veš, da ni ravno obratno in se ti je od zatohlosti (enoličnosti) začelo že kisati  

ok, whatever

kok vode bo prslo ven ce ozames casopis v katerem pise da bo jutr dez

ta vasa razprava me spominja na tocn to pocetje. iz spekuliranja hocte iztisnit resnico. heh. resnica je, sam sprejet jo je treba, ne jo "ustvarjat" iz neresnic ali pol-resnic in jih mozaicno skp sestavt v glav in mislit da bo nastala resnica.

ena neresnica + druga neresnica = se vecja neresnica

vse ostalo pa je v izmeritvni "juica" ki pride ven.  

ne vem zakaj polagate tok "zaupanja" v nekaj ki je ze v zacetku omejeno (cutila) in spekuliranje?

Bardo_Thodol wrote on 17.02.2003 at 11:44:09:

no to sem caku!

ne da jaz ozemam stare spise, ampak sledim njihovim navodilom (kakrsnih zal ne najdes drugje) in iz tega prihaja "juice". vede nikol ne pravjo da samo z branjem bos dosegu kej, ampak s sledenjem navodil in meditacijo, kar pa sem ti baje enkrat ze povedu, pa si zgleda pozabu, al pa si probu sprovocirat se enkrat in si mislu mogoce bo pa zdej uspel

Tale polemika se razvija v eno opombo k paltonu.

On je na prispodobi o jami opisal, da smo ljudje prikenjeni na steno podzemne jame tako, da vidmo samo sence predmetov, ki jih sveča kot edin edin vir svetlobe meče na stene. Prave podobe pa niso niti tiste podobe zunaj, ki ji osvetljuje sonce, ampak je  tisto pravo v uglašenosti  teh  osončenih predmetov z idejo, katere najvišji in končni kreator je sonce. Osončenje pomen obsevanje predmetov z novo kvaliteto, idejo dobrega, zato v se v tem smsilu ozaveščanje ni samo boljše videnje, ampak predvsem kvalitaivno  drugačno videnje. Sonce v tem pomenu ni več samo večja svetloba od npr. sveče, ampak drugačna luč, ki predmete predstavlja v luči ideje, po platonu ideje dobrga. V tem smislu je prinašanje na sonce ni samo objektiovno boljše vedenje o stvareh, ampak je gledanje na svari v luči ideje, ki  nujno pozezano z drugačnim  vrednotenjem, v ariyanovem pogledu v vrednotenje skozi služenje in čaščenje.

Tko da po moje ni noben od nas ne vem kako globoko v jami in obsojen  na gledanje senc. Smo že dost globok iz jame  priplezal, vidmo stvari dost natančno  v sončni svetlobi, samo nočmo tej svetobi nobene idejne vrednosti pripisat. Mislimo še zmeraj tko kot takrat smo bli še v jami, da osončena podoba enako grozljiva (al pa vsaj nevtralna ) kot una senca predmetv v  umetni  jamske svetlobi. Si nočmo spreledat, da sonce svet prežema v sojem dobrote in ne  samo nevtralne svetlobe.

No ja, enim se to posvet, večini pa  nikol, ker niti nimamo niti potrebe, ker nam svetloba daje relativno dost ugoden občutek varnosti  v primerjav z obsojenostjo na jamsko prikljenost na grozljivo igro senc.

titud : se prav je po tvoje "vse kar je" in "vse kar ni" le virtualna resnica, ker tko al tko nismo zmozni dojet nbene stvari "as it is" ampak le "as it appears" tko kot je govoru tud Kant?