Quote:


Izi, bojs . Jest moram najprej dogme ozvestit (če jih mam) pa sprobat, kakšno funciijo majo. A nismo rekl, da je treba sprobat, ne sam debatirat ???  Pol pa počas naprej. Nočm nč tvegat, nč na hitr vstajat, nč preskakvat, nč na zaupanje it...

Quote:


jap.
Vsaka dogma teži k uresničevanju, vse teži k temu, da se izrazi.
Več dogem pomeni več balasta, več zmedenosti......


Quote:

ne trudi se biti normalen.

Poglej okrog sebe in boš videl kakšne značilnosti so kao normalne in človeške.

Normalnost je potrebno preseči.
Vendar ne z silo, ampak z opuščanjem dogem in prepričanj.....z razumevanjem.

R.

Hi,

Titud quote:
Ali pa je učinkovito delovanje dogem parvzaprav vzrok razrušitve učinkovitega in pretoka energij med plani

V bistvu odvisno. Jest imam do dogme podoben odnos, kot ima matematik odnos do svojih osnovnih matematicnih dogem, torej tistih osnovnih zakonov o katerih ne mores razpravljat, ker so sami po sebi absolutni.
Ce pa imas v mislih npr. da povem s prispodobo, pravne zakone, pa to za mene niso dogme, saj o njih lahko razpravljas, jih lahko popravljas, imajo luknje, se jih prilagaja politicnim, gospodarskim situacijam itd., itd.

Tko, da se jest s tabo v bistvu zgoraj ne strinjam. Mislim, da je glih obratno.

Ja, pa se nekaj. Ce govorimo, da povem s prispodobo o matematicnih dogmah, so te po svojem nastanku povsem neodvisne od slehernega cloveka. Clovek jih je samo razkril, kot jih je tudi matematik. Ce pa govorimo o pravnih dogmah, pa so te dejansko konstrukt cloveka in zato dejansko pogosto, vendar ne vedno balast.

Ma, tukaj ni po moje glih neke formule ala - dogma = full bad. Navsezadnje ze ce tako razmisljas, je to ze neka nova dogma, pa gres iz dezja pod kap, al kako ze.

Drgac pa pejt raje kej smucat. Jest grem jutri, ce bo le vreme. Kamnisko-savinske vabijo, oz. da sem bolj natancen - mlada deklica vabi. Ahhh..... Komaj cakam da vidim to dogmaticno dogmo vseh dogem. Ta absolut Vesolja, ki zari kot tista krasna zvezda na vedrem zimskem nebu ponoci, ko vracam se iz dogmaticne nocne smuke domov.

Lp
dogmatik Jst

titud wrote on 14.02.2003 at 10:45:54:


Po moje ti širiš pomen dogme na vse mogoče - dogme so vedno samo zavestne, nezavedni so samo razni vzorci in potlačitve; vse čemur lahko rečeš prepričanje, ali verjetje ali dogma je vedno zavestno in vse to lahko preveriš v praksi (primer z avtom je poučen - saj si videl, da se lahko kvalitetno počutiš tudi brez).

Holističen pogled pa je prej stvar pogleda, kot pa dogme - če gledaš na vsak del kot na del celote, in na vsako celoto, kot sestavljeno iz delov in če vidiš, da celota brez nekega dela ni več cela se temu reče holistični pogled na svet.
Torej, če vsako posamezno stvar razumeš kot del celote in celoto razumeš kot sestavljeno iz delov je to holistično razumevanje. Res ne vem, kaj ima pri tem kakšna avtoriteta ali dogma.

Te-nej, bom skušal lokacijo pa fukcijo dogme še enkrat od njene izvirne jungove opredlitve naprej razvit.

Dogma je po jungu  ena  bariera/zid primitivnega človeka pred vdorom tokov nezavednega v zavedno. Nezavedno je v tem pogledu opredeljeno kot temačno, grozno in nadnarvno močno. Če hoče dogma ta naval temčnih tokov  zadržat, mora bit na nečem vsaj prav tako močnem utemeljena.  Utemljena je na zavesti o  dobrohotnem bogu, njegova avtoriteta pa je utemljena na moči  nadnaravnega=nezavednega. Pa samo spet tam, kjer smo bli na začetku. Primitiven človek se s tem paroksem ni trapal, civiliziran folk pa je za razrešitu tega pardoksa ubral dve poti:

A varianta: dorota boga je  samo nateg, bog svojo avtoriteo črpa v  bistvu iz zla in ga je zato treba z močjo razvsetljene zavesti pokončat, s tem pa bomo premagal tud   nezavedno, na katerem je njegova avoriteta utemeljena (razsvetljenstvo, modernizem...) ;

B varianta: skoz  božjo dobroto se  v bistvu kaže  prava narava nezavednega, ki je samo dobro in ga nam ga ni treba bat pa premagovat, ampak se mu je treba znat samo prepustit pa sprejet (platonizem, post moderni new-age).

Pragmatično gledano smo nekje vmes, dogme v nas so dejstvo, ena zgodovinska ideološka naplavina 'primitivizma',  kjerkoli že so in zarad česarkoli že so. Robi ma v bistvu prov, ko pravi, da je razvetljenje v nas samih in da ne rabmo vodstva od zunaj. V bistvu pa ma prav tud aryan, ki priznava zunanjo avtoriteto na poti k razvsetljenju. Oba izhajata iz iste platonistične predpostvake, da mamo dobr že vseb, da nam ni treba na poti do njega  strahov imet.

Še ena prispodoba z avtom: če želiš nečemu ubejžat , pol je  dogma o avtu nujna, ker le z njegovo pomočjo  lahko hitr  razdaljo od tistga    premagaš; če pa se zvedaš, da  vse nosiš s sabo v seb, pol te dogme ne rabiš. V tem smislu sem še precej veliki 'primitivci', ker z avti zerom hočmo nečemu slabmu ubejžat namest da bi se končno soočl s tem, da v bistvu bežimo pred soočenjem s slabim v seb, ki pa  niti ni  slabo, samo so nas trgovci z avti v to prepričal, da nam lahko avte prodajo      

Quote:


Tele varinte sem res precej na silo ločeval, ker pr varinti A je dobra narava implicitno pripisana zavednemu in ko to nadvlada  nezavedno je itak vse cool, tko kot si je tud paton zamislu.


Quote:


To je   skor točno to, kar mamo zdej, ko je maksimiranje osebnega interesa (beri koristi) družbeni imperativ in ko je vera v pravičnost  trga zarad njegove indifertnosti do posameznika  nadomestilo za strogega in do vseh enako pravičnega boga. A nismo te dogme  že dodobra obglodal, bp, vsaj jest  vidm na njej  samo še en skelet. V zadnjih dobri sto letih smo tko po moje  razagil dva cesarja (unega katoliškega in unega protestantskega), ki sta se kitila s tujim  (platonovim) perjem. Zdej je platon spet nag, tak kot se je rodil, pa se vsaj jest ne morem upret skušnjavi, da ga ne bi mal po svoje okrasu.

Titud,

Titud quote:
Dogma je po jungu  ena  bariera/zid primitivnega človeka pred vdorom tokov nezavednega v zavedno. Nezavedno je v tem pogledu opredeljeno kot temačno, grozno in nadnarvno močno. Če hoče dogma ta naval temčnih tokov  zadržat, mora bit na nečem vsaj prav tako močnem utemeljena.  Utemljena je na zavesti o  dobrohotnem bogu, njegova avtoriteta pa je utemljena na moči  nadnaravnega=nezavednega. Pa samo spet tam, kjer smo bli na začetku. Primitiven človek se s tem paroksem ni trapal, civiliziran folk pa je za razrešitu tega pardoksa ubral dve poti:  

To je kar se mene tice popolnoma napacno. Namrec, primitivni clovek je izdelal svoje postopke, tukaj bi rekli dogme, ravno za vdor s svojo zavestjo v nezavedno, oz. obratno. Kaj mu je pa drugega sploh preostalo? Bil je vpet v naravo, bil je odvisen od nje in ko je zaslutil, da je za vsemi naravnimi pojavi, ki jih je sicer zaznaval s cuti se nekaj "nevidnega" je vpel ves svoj trud, da bi prodrl vanj, Plotin bi rekel s svojo duso, in tako se poglobil svojo neodvisnost od naravnih danosti. Edini "greh" primitivnih od manj primitivnih je bil ta, da niso uspeli ugotoviti, da gre vedno za eno in isto silo, ki pa se, odvisno od okoliscin pac, manifestira pred njihovimi cuti oz. jo s svojimi cuti zaznavajo vedno drugace oz. ustrezno okoliscinam, da tako recem.

Greh pa je bil to iz popolnoma prakticnega vidika, saj ravno zaradi tega niso uspeli vzpostaviti trdnega sistema korespondentnosti med nezavednim in zavednim, ki bi varno vodilo tudi v tezkih casih pomankanja, bolezni, bojev itd., itd., ko se je prakticno znanje pogosto izgubilo. In ravno zaradi tega so potem zapadli v vrazeverje, ki je bilo zgolj odsev tega znanja, kot so npr. danes to stevilni pregovori ohranjeni med ljudmi.

In kakor sem ti pokazal na svojem primeru (jaz kot sodoben clovek) v topicu Simptomi religioznosti vdor nezavednega sploh ni nekaj groznega, temacnega in kaj jest vem se kaj, temvec zadeva, ki lahko na cloveka vpliva povsem blagodejno. Jaz ze leta uporabljam svojo dogmo, da povem po tvoje oz. postopke, da povem po svoje in jih se sirim in jacam za krepenje vdora nezavednega v moje zavedno in lahko trdim, da sem se vedno pri zdravi pameti. No, vsaj nihce od poznanih me se ni proglasil za norega    8).

Me pa ne cudi, da je Jung kot psihoterapevt prisel do taksne ugotovitve. Pac, verjetno se je precej ukvarjal s patoloskimi primeri dusevnosti, kjer pa je tak pristop popolnoma pravilen, ceprav ne stekam, kako in zakaj je potem to obesil se na "primitivnega" cloveka. Oz. kaj zanjga sploh je primitiven clovek?

Obest se nekriticno na neko avtoriteto pa potem vso svojo filozofijo iz tega vozt je v bistvu tud ena totalna dogma, kar niti ni slabo, dokler praksa ne pokaze drugace.

Btw:
Titud, nekako sem uspel sfilozofirat Plotinove pojme duha, duse, pa prehajanje energije skozi plane, pa njegov odpor do fizicnega itd., itd. Ce te se vedno zanima, ali koga drugega, lahko zadevo predstavim na Simptomih religioznosti?




L smucarski p
Jst

Titud,

Jah, kaj naj recem. Prijetno sem presenecen. Sem mislil, da je forum od petka popoldne pa do ponedeljka dopoldan zate prepovedana tema  .

Ja, verjetno si mi ga morda res slabo predstavil, al pa te jaz nisem razumel. Namrec, ko pravis, da se cloveku zdijo simboli tako temacni zaradi njegove odtujitve njim, moram reci, da sem bil pred leti verjetno tudi sam v podobni fazi.

Npr. pred casom se mi je zdela RKC simbolika naravnost morbidna, tako da sem nekaj casa celo razmisljal o pravilnosti teze prijatelja, ki mu je bila blizu tista druga plat duhovnosti, da je ze vsaka sveta masa v RKC cerkvi v bistvu crna masa, saj je vedno prisoten mucen in umorjen clovek zdraven. Teoriji sem se sam pri sebi uprl tako, da sem se naslonil na bizantinske upodobitve Kristusa kot gospoda, kjer ni bilo sledi o mucenju ali krizanju in so bile takrat zame te upodobitve kot take pravi balzam za oci nasproti krizani upodobitvi.

Danes se zdalec ne smislim tako in tudi RKC simbolika mi je blizu.

Bom pa v Simptomih religioznosti napisal kaj imam za povedat o Plotinu itd.


Lp
Jst