jz bom podal razlago podprto s strani Vedskih spisov in praktikantov ene veje, bolj natancno Gaudiya Vedanta sole Ved.

Q: What is the definition of the term atma?

A: The term atma refers to the self. Because we identify ourselves with the mind or body, at times atma can also refer to these concepts of self, but the full sense of self is our identity as a unit of consciousness independent of body and mind. The body and mind are actually manifestations of ignorance that cover the self-luminous atma. The perception of duality is a product of this ignorance, and the self is thus constituted of nondual consciousness. We are not matter. We are consciousness or nondual knowledge, and within consciousness we are a dedicating principle of consciousness. When the self identifies with the body and mind, it serves their demands. Thus the self experiences material necessity and acts out of this perceived necessity. When liberated from this oppression, it serves God in love and thus acts, not out of necessity, but out of joy.

v naslednjih postih pa bo to razlozen iz prakticnih izkusenj in opazovanj.

Lahko malo bolj razložiš, MIND, kaj pomeni oz. kaj si predstavljaš pod plezanje oz. ukvarjanje z drugimi, višjimi "klini??

Materialni svet = iluzija, odsev duhovnega

Iz tega izhajajoč ni sporno vztrajanje v materialnem svetu, temveč vztrajanje v duhovnem skozi materijo.

Pravim le, da ni potrebno ločevati na materijo in duha, ker je vse duh, duša. Dokler ločujemo smo ujeti v zakon karme. Kako boš dosegel mir, če daješ prevelik pomen materialnemu? Če želiš preseči materijo, jo moraš sprejeti - videti skozi, BITI duhovnem v materialnem.  

Kar se tiče zadovoljevanja potreb; res je treba razčistit ali so sebične. Obvladovanje odnosov, zmanjševanje tenzij, ja, to so vse osebne želje, pa četudi iz višjih ciljev, razlogov. So sama pot. Najprej je treba biti pomirjen s sabo. Pomembno je spoznati, da človek s svojo voljo lahko bore malo stori, lahko pa dopusti in zaupa. Saj vendar ni ničesar, kar vidiš, razen 'tebe'.

To ja, titud. Enostavno se slišat samega sebe, ne hodit v 'minus' al pa 'plus' za nekaj česar ni, pa če je še tako nelogično našemu razumu. Tako si najbližje resnici in tako se mir vztrajno približuje tvojemu bistvu. Takšnega avtentičnega miru več ne vznemirja kaj dosti. Potem se lahko udejanja(š).

mind wrote on 30.12.2002 at 12:00:58:

pomoje je smiselno se ukvarjat z višjimi klini, saj oni so samo drugo stanje zavesti, recimo brez petega klina sploh nebi mogu govort, brez drgega sploh nebi mogu sexat ... if you know what i mean

v drugih dveh odstavkih se mal motiš, ker dejansko je treba vse kline preplezat glih v materiji.
al pa mogoče bi blo lepše rečt, da morajo spremebe v trdnosti zgornjih klinov odražati tudi spodnji klini, kar se neizpodbitno odraža tudi na najnižjem klinu - čisti najbolj gosti materiji.


aryan si me čist prestrašu s temi angleškimi text ... če nam letos prečitu bom pa drug let  

Quote:



Ja, sem si vzel nekaj časa in celo prevedel ta tvoj angleški text. Upam da nisem kje preveč kiksnil mimo. Če sem, me popravi.

Zavest ne obstaja le kot eno-dimenzionalna točka, dvo-dimenzionalna črta, ali tri dimenzionalna stvar. Je štiridimenzionalna. Vsaka dimenzija predstavlja globjo izkušnjo Sebe, kar vključuje budno stanje, sanjanje, doživetje globokega spanja. Čeprav so prve tri dimenzije materialne in je četrta transcendentalna (transcendent=Freud banished for many people the belief that a transcendent (=greater than all others) authority exists to which mankind is accountable for its actions.), vsaka od njih če jih ustrezno analiziramo nam kaže pot proti globji izkušnji izkušnjevalca-sebe.

Kako nam torej lahko ta stanja zavesti (budno,sanjanje,globok spanec) pokažejo globjo zavedanje narave obstoja ? Kot take  nam lahko to razkrijejo le, če jih analiziramo iz filozofskega in ontološkega vidika. Drugače so ta stanja (budno,sanjanje,globok spanec) le stanja povzročena v iluziji (maya). Ta stanja nimajo ničesar skupnega z Resnico o Sebi, kot to da so to stanja, v katerih obstaja duša, katera se ne zaveda svojega izvora. Odgovor na gornje vprašanje se torej skriva v analiziranju, kaj nam ta stanja povedo, v smislu obstoja zavesti v teh dimenzijah.

Če v budni dimenziji zavesti razumemo vse tri dimenzije zavesti (budno,sanjanje,globok spanec) v ontološkem smislu, bomo našli dokaze temelječe na izkušnjah in ne le na goli teoriji. V iskanju dokazov  lahko pridemo do najglobješih izkušenj o naravi stvarstva, ki se realizira v četrti dimenziji. Ta četrta dimenzija, tako kot ostale tri, je lahko preučevana v budnem stanju zavesti v smislu našega učenja. Učenje osredotočeno na zavest nas lahko pripelje oz. nam kaže pot  do ultimativnega zavedanja.

Vsi smo že izkusili budno in sanjsko dimenzijo zavesti. V teh stanjih duša izkusi fizično in psihično realnost. V globokem brezsanjskem spancu, ko  fizična in psihična dimenzija izgineta, mi nadaljujemo naše doživljanje, naše izkustvo. Ko se zbudimo, se spominjamo, da smo spali vredu. Spomnimo se lahko le tega, kar doživimo oz. izkusimo. Spominjanje mirnega doživetja  v brezsanjskem spanju nam kaže  megleno, čeprav zanesljivo doživljanje duše, obstajanje neodvisno od misli in objektov misli.

Misli in objekte doživljamo kot ločene ene od drugega, vendar eden brez drugega ne more obstajat oz. nima smisla. Iz tega lahko sklepamo na obstoj področja iz katerega oba izhajata in kjer prenehata biti oz. nista  razdvojena (nonduality). Ko se misel in objekt misli združita,srečata takrat »vemo«. Kot vemo iz doživljanja sebe je področje globokega spanca, zavedanje sebe, neodvisno od misli in telesa, področje iz katerega kasneje izhajajo misli in objekti, ki povzročajo svet dvojnosti. V globokem spancu presežemo fizično in psihično dimenzijo zavesti in takrat smo povsem mirni. Vendar v tej realnosti ne moremo ostati, niti spoznavati te realnosti v popolnem zavedanju. Kljub temu pa  lahko to realnost označimo kot čista zavest. Ta dimenzija je več kot le moralna teorija/ideja katero je predstavil Kant. To je  dimenzija, ki jo lahko dosežemo z temeljito miselno vadbo,  katera nas pripelje do spoznanja mentalne in fizične popolnosti sveta.

Ko presežemo telo, spoznamo moč misli, in ko presežemo/gremo čez moč misli, spoznamo Sebe. Sebe lahko dosežemo le če ne treniramo le telesa v smislu njegovih zahtev ampak moramo trenirati tudi misliti. Dušo moramo torej spoznati, ne le razmišljati o njej.

Vendar kako lahko mi in zakaj sploh poskušamo priti preko tretje dimenzije, in tako poskušamo najti sebe?  Kaj v našem doživljanju oz. izkušnjah v budnem stanju zavesti nas vodi  k temu, da verjamemo, da obstaja dimenzija zavesti, ki je globje/beyond/preko nas? Mi vsi obstajamo v nas samih kot nedualne/enost-ne enote zavesti. V tem smo si enotni, vendar ne moremo zanikati, da čeprav smo si enotni v tem da imamo zavest in želje, si vsi ne želimo enakih stvari. Če obstaja nekaj, kar si vsi želimo je to združitev/bližina/(communion=to get very close to someone or something by exchanging feelings or thoughts ) med seboj, in ne za ceno nas samih.

Communion vključuje priznavanje skupnih potreb. Celo več od tega, vključuje razumevanje da bodo te potrebe realizirane s priznavanjem nečesa večjega/greater  od nas.Živeti skupaj pomeni žrtvovanje/(giving  ourself) sebe. To žrtvovanje doseže svoj zenit v ljubezni. Misteriozno, spoznavamo da nam žrtvovanje sebe prinaša tudi samooskrbo (nourished ourselves=to provide (people or animals) with food in order to make them grow and keep them healthy ).Takšno doživljanje sebe v budnem stanju nam kaže na to da obstaja dimenzija zavesti, kjer na podlagi žrtvovanja dobimo nekaj več, nekaj globjega. Ta globja izkušnja oz. doživljanje je skupen faktor stvarstva. Če je temu tako moramo to iskati v sebi, globje od objektov in misli. Od tretje dimenzije zavesti moramo iti globje, v četrto dimenzijo zavesti.

Četrta dimenzija je podlaga/ground/temelj of our existence/našega obstoja. Vedatin-u se kaže na različne načine, ali kot nediferencialna/undifferentiated/homogena/neločena  zavest, ali kot razmerje z vsevišnjim/ z bogom. V iskanju cilja, Gaudiya Vedatins uči, da je ljubezen močnejša/nekaj več/greater od nas in je najvišja oblika Boga, in nekaj s čimer je tudi Bog sam motiviran. Ne-dualna zavest Vedanta filozofije se lahko realizira takrat,ko spoznamo, da ne pripadamo samo sebi in nič ne pripada nam. Če obstaja katera stvar za katero lahko upravičeno rečemo, da nam pripada, je to takrat, ko smo žrtvovali Sebe za ljubezen do Boga in takrat lahko rečemo »on je naš«.

Če je realizacija Boga četrta dimenzija zavesti je Gaudiya Vedatin`s idea o ljubezni do Boga, v kateri Bog postane naš revolucionarna. Gaudiya Vedatin nas hoče popeljati celo globje od četrte dimenzije. Tukaj mi bos moral malo pomagati aryan-nikakor ne morem tega spraviti v slovenščino---------((If we resign our souls to becoming God's own, he takes the role of our maintainer. However, if he is ours, he is then subordinated to our love such that his Godhood is suppressed by that love. This is the Krishna conception of Godhead, one in which God appears not as God, nor finite souls as finite souls. Both interrelate intimately as lover and beloved, Krishna and his gopis, beyond any sense of each other's ontological reality, yet beyond the material illusion as well. This dimension of love of Godhead is thus justifiably termed by the Gaudiya Vaishnavas as the fifth dimension, turya-titah, the dimension of the soul's Soul.))--------

Q: Ali obstaja kakšen boljši dokaz za obstoj četrte dimenzije zavesti kot je tale:«Ko se zbudim se spominjam, da sem dobro spal« ??

A: Nisem prepričan da razumete ta dokaz. To je edini dokaz, ki se pojavlja v sveti litelraturi, kot vsakodnevni dokaz za dimenzijo zavesti, ki je globješa/beyond kot budno stanje in sanjanje. Preprostost tega dokaza se kaže v tem, da se nekdo ne more spominjati nekaj česar ni doživel. Ko se zbudimo iz globokega spanca (brez sanj) se spominjamo, da smo takrat obstajali (smo dobro spali) pa čeprav nismo bili zavestni v fizični in mentalni dimenziji zavesti. Torej obstajajo tri dimenzije zavesti (budno stanje, sanje, globok spanec) Tretja dimenzija zavesti nam razkriva Sebe, ki funkcionira v sanjskem in budnem svetu, nezavedajoč se, razen telesa in mind-a, da je perceiver= a person who becomes aware of through the senses/sprejemalec.

Četrta dimenzija zavesti je tista v kateri je Jaz, beyond mind an body, kot kaže dokaz globokega spanc, transcendiran, sprejemalec se identificira z sprejemnikom in individualna duša se združi z Bog-Bog zavestjo. Po Gaudiya Vedanta, je ta združitev eno v ljubezni. Jaz je žrtvovan in le tako lahko postane celota-eno, tako kot smo že spoznali, da žrtvovanje sebe v ljubezni pomeni nastanek celote.

Razen zgornjega teoretičnega primera se transcendentalni Jaz kaže v resni duhovni vadbi. Svetniki med nami so najboljši dokaz za to.


Hmm, ok morem reči da se kar strinjam s tem, čeprav je pomoje zavest razdeljena v strokovnih krogih tudi drugače.

Jasno mi je tudi, da za dosego ljubezni je potrebno žrtvovato sebe, čeprav se mi še vedno zdi, da to ni žrtvovanje v pravem pomenu besede, kajti ko to počnem se zavedam, da bom s tem (tudi jaz) nekaj pridobil.Torej osnovni cilj je nekaj pridobiti.

Moti pa me edino ena stvar in sicer pojmovanje Boga kot nek neko osebo. Strinjam se, da smo odvisni od njega ampak jaz si še vedno predstavljam Boga kot nek skupek zakonov po katerih se uravnava celotno vesolje oz. svet. In nevem zakaj ne bi mogel ljubiti (in žrtvovati sebe) tem zakonom ?


titud:

Se strinjam, vedno nekako skačem iz ene skrajnosti v drugo, in to me lahko izčrpa

Verjetno je res boljsa neka srednja pot, kjer imaš pogled na obe strani, in se lahko iz obeh strani polniš, brez, da bi zgubljal energijo. In se mi zdi, da ja to res en način, kjer postaneš bolj dovzeten za obe skrajnosti h katerima te potem vleče brez izgubljanja energije. Ampak problem je ta, da morem najprej postati bolj  občutljiv na izgubo energije....da začutim to in nekaj spremenim....ker dostkrat spregledam to izgubo in me potem kar naenkrat doletijo posledice te izgube


little star wrote:
Quote:


no, nekaj pojma  verjetno le imaš, drugače pa se lahko tolažiš s tem, da nisi edina zvezda, ki sveti na nebu, nas je še veliko  



LP

mind wrote on 03.01.2003 at 10:48:34:


Mind, Aryan in šola, ki ji sledi,  te po moje 'z resno duhovno vadbo' nauči, kako se vsemu temu izognt. Pravijo, da ko si kot učenec pripravljen, se učitelj prikaže sam. Ko si pripravljen, si odprt tud magari za to, da boš boga vidu, dojel in sprejel kot osebo. Če nis pripravljen, ti nobena šola ne bo pomagala najt samega sebe, niti boga niti božjega v seb. Si več al manj obosjen samo na eno zbiranje informacij, s katerimi si ne moreš kaj dost pomagat, ker ne gre tolk za informacije, ampak za sistem, po katerem se te informacije procesirajo. 'Resna duhona vadba' te reprogramira, da jih začneš  procesirat drugač kot jih zdej, ko se ne znaš uravnavat tko, da ne bi šlo  preveč energije v izgubo. Pol moraš vzet v zakup tud, da ne boš sebe samo mal popravu, ampak se boš čist predrugaču. Seveda se to ponavad ne zgodi v hipu, ampak lahko pa tud dost hitr.

Jest ne vem točno, kaj je to srednja pot, ki jo gape tle gor propagira. Jest jo tolmačim, da ma vsak tako samorazvojno dinamiko, da si lahko sledi in da mu lahko sledijo drugi, da se ne pusti  zlorabit drugim in da ne zlorabi sebe. Jest sem že mal v letih, me je že parkarkat odnesl pa spodnesl, sem že že parkrkart zaciklov, ampak nism še niklol čist zgubu zaupanja v to, da ne bi še česa sprobov. Ni to ne vem kašna 'resna duhovna vadba', s ka katero bi se enkrat   za vselej uravnotežu,  losal trpljenja al pa zvedu kdo sem, kljub temu pa ma eno svojo dinamiko, ki vodi k relativnemu odpiranju. Še posebej, če se ozreš nazaj.