|
Miska
|
… je naslov knjige (avtorja John Powell in Loretta Brady) in v njenem uvodu lahko najdete tri primere:
Rečem ti naprimer: »Veš, zdi se mi, da ne izgledaš najbolje, kadar se tako počešeš.» Vzemimo, da je to vse, kar sem rekel, in vse, kar sem mislil. Toda ti ne moreš, da si ne bi domišljala še marsikaj, kar sumiš, da je hotela povedati moja pripomba. »Najbrž me nima rad; ni kriva samo moja pričeska.« Morda pomisliš: »Vrača mi milo za drago, ker sem mu rekla, da mu barva obleke ne pristaja.« To so le možni primeri nevarne domišljije. Zagotovo drži, da se domišljija začne tam, kjer se neha komunikacija, in to zelo pogosto v našo veliko škodo.
Naslednji primer:
Skoraj prepričan sem, da ima vsak človek, s katerim imava vi ali jaz dolgotrajne stike, določeno predstavo o tem, ali ga imava rada ali ne. Najbrž ljudem nikoli izrecno ne poveva, kaj dejansko občutiva. Toda domišljija nadomesti dejstva in jih skoraj vedno izkrivlja. Ko moški pomaga obleči ženski plašč, se lahko z roko nehote dotakne njenega lica. Ona si lahko domišlja, da je to storil namenoma, in vzpostavi popolnoma nerealen odnos. »Dotaknil se me je! Prepričana sem, da je bilo to namerno. To je jasen znak – ljubi me.« Ubogi možakar bi bil zelo presenečen, če bi vse to izvedel. Mislil je, da ji je samo pomagal obleči plašč.
Hmm, kaj pa tole?
Ženska, ki sedi pri isti mizi z moškim, po nesreči zadane pod mizo s svojo nogo njegovo. Moški si prav lahko začne domišljati, da je to storila namerno. Razlaga si to kot tajno, a prepričljivo znamenje, ki pove, kar besede ne bi mogle nikoli povedati: »Dobrika se mi. Mislim, da je zaljubljena vame!« Takšna domišljija nas lahko privede v žalosten svet prevare. Končni udarec je vedno boleč.
Četudi se kaj takšnega ni zgodilo vam, verjamem, da se strinjate, da je to čisto možno. Imate vi sami kakšno takšno izkušnjo? Ko ste nekoga čisto narobe razumeli ali ko je nekdo vaše besede/dejanja razumel popolnoma drugače, kot so bile mišljene?
In zakaj pride do tega? Zaradi neuspešne komunikacije med nami in zaradi neuspešnega sporazumevanja. Zato, ker poznamo le sami sebe, poznamo le svoje vzgibe, svoje želje, svoje namene, ne moremo pa z gotovostjo trditi, da poznamo sogovornika, njegovo doživljanje, njegove reakcije. Lahko jih sicer predvidimo, vendar v takšnih primerih, bolj kot ne, ponavadi brcnemo v temo. Ker izhajamo iz sebe in ker se ne znamo uspešno sporazumevati…
Ali lahko to spremenimo?
Če vzamete v roke knjigo, boste v knjigi našli odgovor: DA, to je mogoče spremeniti. Pa to seveda ne pomeni, da postanemo jasnovidci, da bomo znali brati sogovornikove misli, da bomo poznali njegove občutke in njegova čustva. To pomeni le to, da se z uspešnim sporazumevanjem lažje izognemo raznim nesporazumom, morda neželjenim reakcijam sogovornika in konec koncev tudi to, da sogovorniku lažje povemo, kaj mi sami mislimo in kaj mi sami čutimo. Uspešno sporazumevanje je po besedah avtorjev te knjige vir zdravja in sreče. Vprašanje sporazumevanja je morda najpomembnejše vprašanje, ki smo se ga kdajkoli dotaknili.
Večina se nas je naučila govoriti v prvem ali prvih dveh letih življenja. Kot trdijo neonatologi, smo slišali že celo pred rojstvom. Žal večina med nami misli, da se avtomatično naučimo sporazumevati se, ker se naučimo govoriti in poslušati. To je tako, kot bi rekli, da bomo že kar znali igrati klavirsko glasbo, ker znamo pritiskati na tipke. Uspešno sporazumevanje ni avtomatičen in preprost dosežek. Pomislite na svoje težave, s katerimi se srečujete, ko poskušate koga razumeti in si želite, da bi vas kdo razumel. Dejstvo je, da nikoli ne bo uspešnega sporazumevanja, dokler se dva ne odločita, da si bosta zanj prizadevala. Zahtevne umetnosti sporazumevanja se moramo naučiti s pridobivanjem znanja in prakse. Moramo se naučiti, kako naj prepoznavamo pasti in kako naj se jih izogibamo.
Knjiga »Se bo izkazal moj pravi jaz?« podaja poenostavljen opis in razlago drž in veščin, ki naj bi podpirale učinkovit in zaupen pogovor med dvema človekoma. Nekaterim držam in veščinam lahko takoj pritrdimo, druge se bodo izkazale za bolj izzivalne. Vse pa bodo zahtevale ponavljanje v praksi, dokler ne bodo postale stvar navade.
Meni osebno je knjiga zelo všeč. Čeprav je še nisem prebrala do konca, najdem v njej veliko resnic, za katere nameravam, da bodo postale tudi moja resnica. Nekatere od njih sem osvojila že prej, nekatere še nameravam osvojiti.
Lahko greste v knjižnico in si knjigo sposodite, lahko pa skupaj pregledamo in sproti predebatiramo posamezne veščine, ki jih predlagata avtorja knjige…
Kakor vedno – izbira je vaša…
m.
|
Home
Pages: 1 
