Zanimivo kakšne razprave in definicije nečesa, kar z našim trenutno omejenim dojemanjem ni mogoče definirati ( a mi se seveda potrudimo....), je sprožil Sai Baba.... zanimivo....a vendar...živi in pusti živeti.

jena

nadaljevanje od prvega posta:::

OM: Znanost, duhovnost, zdravilstvo, ekologija, etika, modrost.
--------------------------------------------------------------------------------
---------
Tukaj je drugo nadaljevanje (spodaj je dodano tudi prvo nadaljevanje) polemike o resnici o Sai Babi, ki ga sestavljajo tri mnenja, podana tako, da so najkrajša najprej.

Lep dan, Igor

-------------------------------------------------

V eni od svojih knjig Phillis Krystal je vprašala Sai Babo kako naj odreagira na ljudi, ki govorijo grdo o njem.
Sai Baba ji je odgovoril: "Blagoslavljajte jih."  
Erik
------------------------------------------------
Dragi Igor!

Vsec mi je, kar si napisal, saj je cisto blizu moji resnici. Obdobje
idealizma se je koncalo z dobo rib, vendar nove kvalitete vodnarja ne
morejo kar takoj izriniti nase dosedanje naravnanosti. Nove energije v
nas nujno sprozajo konflikte, ki se jih zavemo prav ob takih sporocilih,
kot je to o Saj Babi, pa ne navsezadnje tudi o Vidi Z. in se o mnogih
ljudeh, ki smo jih nosili po rokah, individualno ali pa kar skupinsko.
Ker ima vse svoj namen mislim, da so taka sporocila in dogodki le
priloznosti, da prepoznamo, da smo res individuumi, vsak s svojo
potjo, dragoceni in enkratni in da smo hologrami vesolja, pojavnosti.
Meni je se vedno tezko sprejemati lastnosti, ki jih prepoznavam kot
slabe in na ven to kazem kot upor proti ljudem, ki to manifestirajo.
Obenem pa vem, da tudi za tem stoji vzrok in da njegov namen
razpade, ko se sprejmem, ko sprejmem slabosti pri drugih.
Eni so dovolj mocni "sluzitelji", da nam zrcalijo drugi pol kvalitet. Tako
kot je po izrocilu edini Eskariot bil dovolj mocan, da sprejme nase pezo
izdajstva in s tem prebudi socutje in ljubezen. V tej luci vidim tudi Sai
Babo in njegovo poslanstvo. Indija je ogromna in drugacna od drugih
drzav. Pa saj niti ni treba iti v Indijo, tudi pri nas idoli padajo - in spet
postajajo cloveski.
Lahko objavis, seveda.

Pozdrav Olga

------------------------------------------------
Komentar na sporočilo o Sai Babi



Da bi presojali nekaj ali nekoga, imamo na voljo več možnosti. Če je tisto, kar presojamo, zgolj objektivno in nam je dostopno, lahko to naredimo samo z razumom, petimi čutili in ustreznimi instrumenti. Čim se pa srečamo s stvarmi, ki jih z dosedanjimi spoznanji znanosti ne moremo razložiti in izmeriti, je uporaba zgolj razuma jalova. Takrat bi naj uporabili dragocen in pogosto slišan nasvet:"Poglej s srcem in dojel/a boš.". Žal pa naša zavest še ni dovolj pretanjena in izbrušena, da bi jasno slišala glas srca. Tako ostanemo brez odgovorov ali sprejmemo tiste, ki jih ustvari razum na podlagi informacij, ki jih ima na voljo.



Brez notranje, srčne (intuitivne) prepoznave je razum odprt za vsakršne informacije. Tudi tiste, ki jih širijo o Sai Babi fundamentalistični predstavniki različnih religij, samozvani "guruji" in "duhovni učitelji", ljudje, ki so se zaradi bivanja v njegovi bližini soočili s svojo nekultivirano platjo, torej kakšnim večjim slepilom ali iluzijo, in se namesto za duhovno rast, ki se jim je ponudila, odločili za blatenje tiste luči, ki jim je pokazala lastno nečistočo. Nekateri teh celo podkupujejo reveže in pohlepneže, da širijo neresnico zanje.



Nesporno je, da ima Baba več sto tisočev privržencev iz vsega sveta, ki svojo naklonjenost izražajo na raznovrstne, njim lastne načine. Vsak ima namreč svoje potrebe, svoje razumevanje in v ozadju vsega svojo svobodno voljo. Oblike naklonjenosti segajo od prepevanja hvalnic Bogu do javnega predavanja o vrednotah, ki so potrebne v svetu ter skrbi za revne in lačne; od neprofitnega zdravljenja do vplivnega političnega delovanja v dobro ljudi. Vse to predstavlja naklonjenost Babovemu učenju; dejavnosti, ki jih je prebudil in zanje navdahnil – v prvi vrsti s svojim zgledom. Med Babovimi privrženci so preprosti ljudje in univerzitetni profesorji, znanstveniki iz različnih področij, predstavniki različnih veroizpovedi, zdravniki, duhovni učitelji in tudi vplivni politiki (prav pred kratkim je bil v New York Times članek z naslovom "A Friend in India to All the World" ("Indijski prijatelj vsemu svetu") o dobrodelnih dejavnostih Babe in o obiskih visokih politikov, ki iščejo pri njem povsem konkretne nasvete). Med njimi so bogati, ki darujejo ogromne količine denarja (denarja, ki bi ga radi dali za samopromocijo, ne sprejme), in revni, ki dobijo pri njem vse osnovno, kar potrebujejo – šolanje, hrano, zdravljenje in streho. Iz najrevnejšega, nerodovitnega dela Indije je ustvaril oazo. Ustanovil je nov šolski in univerzitetni sistem, mnoge socialne ustanove ter eno najmodernejših bolnišnic v svetovnem merilu z oddelki po vsej Indiji, kjer so vse storitve zastonj. Vsakodnevno so množice ljudi priče številnim "čudežem, ki jih ustvarjam zato, da bi ljudje prek njih prišli do tistega resnično vrednega, kar jim lahko ponudim.", kot sam pravi. Vse to ni zgodba, ki bi jo nekdo pripovedoval. V vse to se lahko prepriča vsakdo sam.



Med številnimi knjigami, ki govorijo o njegovem učenju in dejanjih, bi omenil dve, ki sta pisani na objektiven način in sta kot taki zelo primerni za zdravorazumskega skeptika. Prva ima naslov Katoliški duhovnik sreča Sai Babo (A Catholic Priest Meets Sai Baba), njen avtor je Don Mario Mazzoleni. Mazzoleni je bil katoliški duhovnik, skeptičen do Sai Babe, vendar srčno predan Bogu. Iz vsebine je razvidno, da je tudi izobražen in razumen človek. Ko je nekoč prišel do Babovih besed, je bil presenečen, ker so se mu zdele izredno podobne Kristusovim. To ga je spodbudilo, da je šel v Indijo z namenom, da preveri, kaj in kako uči. Prek več in dalj časa trajajočih obiskov Indije in prek neposrednih izkušenj čudežev, je prišel do spoznanja, da je tam Bog, ki je živ. Obenem je prepoznal globljo resnico v Bibliji, ki jo je študiral večji del življenja, in utrdil svojo vero ter jo prepojil z življenjskim sokom. O tem je poročal Cerkvi, ki pa ga je opozorila, naj ne govori o teh stvareh. Vendar novega prepoznanja, ki ga je napolnilo tudi z notranjim mirom, ni zameglila grožnja. Napisal je knjigo, v kateri je iskreno in pogumno ter zelo spoštljivo do Cerkve spregovoril o svojih izkušnjah in spoznanjih. Takoj zatem ga je Cerkev leta 1992, kljub njegovemu sicer uspešnemu delu, ekskomunicirala, torej izločila iz svojih vrst kot duhovnika in tudi kot vernika.



Druga knjiga z naslovom Sveti mož Sai Baba in psihiater (Sai Baba the Holy Man and the Psychiatrist) avtorja Samuel-a H. Sandweiss-a avtobiografsko opisuje doživljanje psihiatra, ki se odloči preveriti naravo človeka, kot je Sai Baba in pri tem analitično opazovati svoje doživljanje. Njegova spoznanja so enaka spoznanjem duhovnika in mnogih drugih.

Tudi knjige iz serije "Sai Baba govori o…" piše psihoterapevt Stephan v. Stepski-Doliwa po neposrednem telepatskem nareku Babe. V knjigi Sai Baba govori o svetu in Bogu so zgodbe, v katerih se nam prek bogatih, preprosto povedanih zgodb odpre širina in vsepovezanost življenja, prepoznavamo lahko delovanje zakona vzroka in posledice ter božanskega principa nasploh.



Učenka Sai Babe je tudi svetovno znana in uspešna psihoterapevtka Jungove in Ericksonove šole Phyllis Krystal. Uspeha z delavnicami "Rezanje vezi", ki jih ima po vsem svetu, nikakor ne bi imela, če bi bila zaslepljena privrženka lažnega guruja. Obenem dobro pozna, tako kot Sandweiss ali Stepski, pasti človeške psihe.



Na tem mestu bi se dotaknil še besed Babe, ko pravi "Jaz sem Bog.". Dejansko pravi takole:"Jaz sem Bog – in se tega zavedam. Ti si ravno tako Bog, vendar tega ne veš. To je razlika med nama. In to je vzrok tvojih težav.". Da lahko dojamemo te besede, se moramo nekoliko poglobiti v svojo lastno naravo. Če lahko sprejmemo dejstvo, da smo duhovna bitja in da hodimo po poti duhovne evolucije, je samoumevno, da bomo nekoč, po številnih napakah, izkušnjah in preskušnjah povsem izrazili svojo duhovno naravo. Za takšne ljudi pravijo, da so samouresničeni, Mojstri ljubezni in modrosti, ker popolnoma izražajo tidve in druge kvalitete duhovne narave. To so bitja, ki so presegla vsakršen privlak želja in strasti, razblinila vse strahove in spregledala igre egocentričnega jaza, z lučjo svojega razumevanja so povsem predrli meglo slepil in iluzij. Mojstri so spoznali svojo povezanost s stvarstvom, zlitost z božanskim in to v takšni meri, da ločenosti od celote ne poznajo več. Imajo individualnost, vendar živijo kot celota, sestavljena iz neskončne pestrosti izrazov. Takšno bitje je tudi Sai Baba in iz svoje zavesti, ki je zavest te celote, Boga, lahko da takšno izjavo brez najmanjšega pretiravanja ali celo napuha. Kdor želi ter je pripravljen odpreti svoje srce, bo lahko to prepoznal.



Dodal bi še mnenje duhovnega učitelja iz Anglije, ki je komentiral blatenje Sai Babe z besedami:"Največje in najlepše drevo, z najbolj bogatimi sadeži, bo zmeraj prejelo največ kamnov."



Robert Leskovar

(Gibanje za razvoj zavesti)

Resnica o Sai Babi 4:

ESEJ O NEKEM GURUJU, NJEGOVIH SLEDNIH PSIH TER TAKO IMENOVANI ILUZIJI O RESNICI

Webster s Dictionary:
Guru....učitelj in vodnik na spiritualnem in filozofskem področju
Devotee.....goreč pripadnik določene religije ali ideje
Iluzija....stanje povzročeno z napačnim zaznavanjem ali verovanjem


V zadnjih desetletjih smo priča prodoru vzhodnjaške filozofije na zahod. Že znan antični filozof je izjavil, da je potrebno najprej imeti poln želodec, šele potem pride na vrsto filozofiranje. Zato je razviti, potrošniški zahod prava farma za prodor indijskih in drugih gurujev.

Zahod ima vse kar je potrebno, da nek guru lahko uspe. Trenirano maso ljudi k poslušnosti, patriotizmu in nerazmišljanju, kompletno sprevrženo in prazno potrošniško miselnost ter ogromno bogastva. Pravi raj za guruje, perfekten konglomerat najboljših predispozicij za njihov uspeh.

Kaj uporabljajo guruji, kakšna so njihova sredstva, na čem bazira njihov relativni uspeh v zahodnem svetu. BESEDE! Kaj pa sploh so besede?

Besede so sestavljene iz črk, te pa so dogovorjeni simboli za zapisovanje in opisovanje realnosti. In iz kopice simbolov (črk) ne more nastati nič drugega kot nek nov simbol, in to je beseda, ki je spet uporabljana v stavku, ki je spet nek splet določenih simbolov. Glavna karakteristika simbola pa je ta, da čeprav opisuje nek realen pojav, je to le slab približek in zreduciran opis tega pojava. Torej, naš jezik v štartu samem ne bazira na realnost, ampak na zelo približnem približku realnosti.

Besede so vir manipulacije. Temu dodajte še sposobnost možgan za pomnenje prejšnjih izkušenj in na osnovi tega sposobnost distorcije in spremembe zunanje realnosti glede na notranjo psihično klimo in kulturno matriko (glej http://www.hawaii.edu/powerkills/DPF.CHAP7.HTM)
kjer je po mojem mnenju vsa razlaga za to, kako lahko sploh koncept guruja obstaja.

Vzhodnjaški uvoženi guruji delujejo skozi besede. In na nivoju besed je vsak pismen človek sposoben manipulirati in biti manipuliran. Žal je v sestavi populacije 95 % takih, ki neradi razmišljajo in so raje manipulirani.

Vse religije so zgrajene za manipulacijo. Beseda religija izhaja iz latinske besede religio, kar pomeni vodenje oziroma usmerjanje. Vse religije so tudi pripravljene se boriti za svoj obstoj in širjenje.  Kako je to mogoče?

Vsak pripadnik določene religije se identificira z idejo, ki jo ta religija nosi. Ta identifikacija pomeni sprejetje ideje za svojo lastno. Vemo pa, da vsi ljudje radi druge prepričujemo v svojo percepcijo in resnico o "realnosti". In ker jo sprejme, jo tudi širi, vsak posameznik znotraj religije.


VSI GURUJEVI SLEDNI PSI

V srednjeveški mistiki je simbol zavisti pes. Pes je zanimiva žival, ki je svoj nagon krdela zamenjala za človeškega gospodarja. Pes, če gledamo skozi naše oči, ne živi direktno svoje izkušnje, temveč njegovo življenje temelji na naši volji. Pes živi skozi izkušnjo gospodarja. Gospodar gre levo, pes gre za njim, gospodar mu da hrano, pes je. Zato naj bi bil pes simbol za zavistneža, ker zavistnež dela dejansko isto. Skozi zavidanje nekomu, se poskuša vživeti v vlogo zavidanega in s tem podoživeti njegovo izkušnjo ob žal hkratnem zavedanju, da to ni njegova izkušnja.

Identična identifikacija poteka med pripadnikom (devoteejem) in gurujem. Večina gurujev zase pravi, brez kakršnihkoli referenc, da so ali realizirani ali pa da so kar sami bogovi. Naslednji korak je, da prepričajo potencialne pripadnike, da oni niso realizirani, da so torej v določenem smislu slabši od njih in da jim bodo oni pokazali pravilno in veliko krajšo pot do spoznanja in "samorealizacije".

Guruju uporabljajo tisočletja staro znanje o manipulaciji. Prvo pravilo za duhovno manipulacijo je, da človeka poskušaš onesrečiti, recimo lep primer je "izvirni greh" oziroma prepričanje, da je spolnost nekaj grdega, domena hudiča etc. Kaj je bolj primernega kot osnovno hormonalno funkcijo človeka spremeniti v greh in potem podati dogmo, kako iz tega "slabega" načina bivanja priti do "boga" in to seveda samo prek njihove dogme.

Isto kot je krščanstvo izvedlo morbidno distorcijo realnosti človeka, ravno tako morbidno spreminjajo percepcijo realnosti guruji. Morda moderni guruji isto stvar lepše "zapakirajo", vendar smisel in namen sta ista.

Govorijo: oblika je le praznina, praznina pa je le spet oblika. Sami pa izvajajo lastni antagonizem, prodajajo obliko in ne praznine. Praznina se ne prodaja dobro, kdo pa sploh hoče "praznino", resnico? Resnica je boleča, bog nas obvarji pred resnico!


SAI BABA in 100 RAZBOJNIKOV

Moje osnovno mnenje je, da če nisi avatar ne moreš spoznati avatarja....ker ti tvoja izkušnja ne dovoljuje prepoznavanja, naša kulturna matrika pa je iz stoletja v stoletje bolj podrejena "ubogljivosti" raznim gurujev in drugih denar nabirajočih politikov.

Beseda devotee je beseda za kotrolo, manipulacijo, represijo in povprečnost. Sai baba je očitno tako kot katoliški duhovniki podlegel pedofiliji, kot so to storili vsi ego manijaki, ustanovitelji raznih verskih kultov. Vedno se na koncu vse steče na eno komponento, nebrzdan seks z podrejenimi, ustanovitelj - veliki guru, ki lahko kastrira vse moške in spolno občuje z vsemi ženskami, v tem primeru z vsemi dečki. Isti vzorec je videti tudi pri sai babi.

Vsi, ki mu sledijo, mu sledijo iz določenih razlogov. Kaj pojasni največji del variance, zakaj nekdo sledi guruju? 99% mu sledi iz lastnih kompleksov in nesposobnosti kognitivnega ločevanja zrna od plevela. 1% je morda tistih, ki so sposobni dojeti, kaj Sai baba je, ti pa so že tako ali tako odvrnili od njega. 1%, ki je uvidel, da za tem ne stoji nič, kot zelo znana indijska šola pocestniškega prevarantstva.

Morda pa Sai baba uči v smislu......glejte mene prevaranta.......vse je iluzija.......spoznajte to prek mene.

1% ljudi v ameriki vidi, kaj dela njihova administracija z njimi, 1 % katolikov vidi, kaj dela cerkev z njimi, 1% slovencev vidi, da sonce sije jasno nad Triglavom.

1%, ki vodi, spreminja in izboljšuje. Ta 1% je bil od nekdaj odgovoren za človeštvo.

Dokler pa je 99% ljudi, ki nočejo razmišljati in dojeti, pa oni sami producirajo razne Sai babe in Charlese Mansone (uspel prepričati cel kult, da naredi samomor) in druge, da delajo to namesto njih. Ravno tako kot črno bela percepcija realnosti dobrega in zla ustvarja določene reakcije, ravno tako kot nasilje izvablja nasilje, ameriška politika ustvarja teroriste, ravno tako
večna želja po intelektualni lenosti oziroma nerazmišljanju, ustvarja guruje in politike.

In do takrat bodo obstajali Bushi, Stalini in Hitlerji, kot na drugi skrajnosti iste premice XXVIXI-ti papeži, Sai Babe, Swamijiji in Homeiniji.

Buddha je lepo rekel: indoktrinacija povzroča trpljenje.

SLEEPER MUST AWAKEN

GURU ZA LENOBE
Zakaj je koncept guruja tako popularen?
Res je, da je v življenju pomembno, da imaš učitelja za stvari kot so žaganje lesa, vožnja avta, kuhanje in podobno. Tako veliko hitreje preprodimo napake. Vendar po moji izkušnji, to v domeni samospoznavanja ne drži.

Namreč, kaj pomeni recimo Sai baba povprečnemu iskalcu duhovnosti? Življenje kot tako je v iskanju smisla ektremno nedefinirano, obstaja nešteto razlag zakaj smo tukaj, kaj je naš namen, kako je vse skupaj nastalo in najpomembneje, kam naj gremo in kako naj delujemo in kakšna je pot.

Tako kot vse ostalo je tudi pot nedefinirana in podrejena presoji posameznika. Ker pa neznano in nedefinirano v človeku vzbuja anksioznost (stanje nedoločenega strahu oz.tesnobe) se Sai baba uporablja kot orodje za znižanje te anksioznosti v smislu......Sai baba je pot, on definira pot za mene, moram doseči njega, ker njegova pot je pravilna. Sai baba je definicija oziroma iluzija definiranosti "poti". To je za povprečnega devoteeja izjemnega pomena, kajti to pomeni, da ni več izgubljen, to pomeni da se je našel, da PRIPADA, in to mu daje močan občutek zadovoljitve. Občutek ima da kar dela dela prav, prav tako ima povprečen s kompleksi obremenjen devotee občutek, da je boljši kot tisti, ki Sai babe niso spoznali, in že so ujeti v past INDOKTRINACIJE.  
Duhovni ego oziroma JAZ SEM BOLJŠI KOT TI na duhovni ravni se izraža ravno tako kruto kot v drugih domenah.



Pravijo, da je pravi guru tisti, ki zrcali nas. Morda res, vendar vsaka reakcija v realnosti ravno tako zrcali, še tako nepomemben odnos z ljudmi zrcali, vse kar se nam dogaja v vsakdanjem življenju.



TOREJ SE SPRAŠUJEM, ZAKAJ JE SAI BABA SPLOH POTREBEN?

Glede na mojo izkušnjo, je pomembno spoznati, da smo vsi medsebojno povezani BOGOVI, kjer vsak ustvarja drugačno realnost, vendar v povezavi z drugimi in skupaj z drugimi.

IN NE ZA DRUGIMI ALI PRED DRUGIMI, AMPAK POLEG NJIH njih ustvarjamo skupaj bolj ali manj pomemben delež skupnega realnosti.



http://www.self-realization.com/gurus.htm



SERGEJ PETROVIČ, prof.šp.vzg.

sorry
nism jest napisu

jest sm samo pejstu

napisu je sergej, poslal mi je igor, jest sm pa prlimu ... niti ne delim tvojega mnenja ...

kali : kaj pa on sploh pocne? in kaj se ti na tem ni zdelo nc slabega?

Sploh so pa ljudje od nekdaj šimfali druge ljudi...nič novega

Hm, o SaiBabi ne vem kaj dosti in me ne pritegne. Ima sigurno povečane sposobnosti, ni pa noben kloniran Bog. Slišala sem dobre in slabe strani. Tisti, ki le pretirano verjamejo vanj se mi zdijo z njim malce zaslepljeni, saj ga častijo bolj kot Boga kar pa ni prav. Po moje no.Kot duhovni učitelj naj bi bil, z izrednimi sposobnostmi, je pa kar pogosto značilno, da se jih precej izpridi. Nič ni narobe s pridobivanjem bogastva, samo kje so trezne meje s kopičenjem in izkoriščanjem revnih ter vzporedno izkoriščanjem svojih sposobnosti. Je to še dobro? Kje so prave meje?