Quote:


Hkratnost je zmeraj, lahko jo vidiš, če dopuščaš neskončnost kot mistiko. Torej greš nekako 'ven' in gledaš od daleč, kot režiser, ampak si tu - igralec. Joj, kolk 'ti' zmatraš človeka. Registriraj se.

Quote:

Žiivljenje je lepo...Jaz se ji 'upiram' zato, ker bi rada imela dost časa prit do nečesa...pametnega?dobrega?... hm, čeprav vem tut to, da ko enkrat prideš do tistga, zarad česar to življenje imaš, imaš tud dovolj časa, da tisto izpolniš, naj maš še tko raka al karkol že. Pa verjetno bi se tut rada izognila eni taki običajni smrti... čeprav pojma nimam, kakšna je neobičajna  
Quote:

Kaj.(!?) zdej se sprašujem, če smo res samo živi, glede na to, da razmišljamo o življenju in smrti?  

"Izvinite na monologu"
ampak "marija madonca!" če bi iz uma čist skenslala razmišljanje o smrti, kako bi to vplival na kvaliteto mojga življenja... (opa  8), tuki sm pa jest nova  ) O, prav lepa hvala.  

iz uma ne bos mogla nikol skenslat ideje o smrti. loh pa dojames kaj to smrt je (ce ugotovis kaj je to zivljenje in kasna je njegova narava in izvor), in kako it nad smrt. sama informacija nas ne bo pomirila dokoncno.

zelj pa tud ne mormo ignorirat, kaj pol narest?

sej pekel obstaja tud ce verjames v reinkarnacijo. pekel pomen trpljenje, in smrt ni edina oblika trpljenja. trpimo tud k zvimo, zakaj naj ne bi trpel tud ob smrti ali v naslednjem lifu? trpimo zarad nepoznavanja "tistga", katerega posledica je avtosugestivno razmisljanje. neki kar je omejenga hocmo narest neomejenga in pr tem ratamo zafrustrirani. ampak se vseen spuscamo v to "nemogoco" akcijo. zakaj? to je vprasanje.

ali so nase zelje (po dobrem, neomejenem, srecnem, itd.) iluzija, ali pa je nasa trenutna praksa zgresena in kot taka iluzorna.

ce sem jaz v resnic zejen (ampak se ne zavedam tocno problema) in hocem svojo zejo potesit s tem da grem plezat na hrib bom zafrustriran.

treba je prisluhnit (sej tko al tko jih ne mormo ignorirat)nasim notranjim zeljam po zivljenju, znanju, ljubezni, sreci itd. ampak obenem pa mormo tud cimprej odmislt da bomo zmogl to dosezt samo s svojim trudom.

npr. jaz hocem pridt vn iz vodnjaka (ker mi notr ni vsec) in nekateri poskusajo splezat sami ven (kar je nemogoce), nekateri pa samo gledajo spago ki visi in ne dajo truda da bi se prjel da jih bo nekdo potegnu vn.

skrivnost je v kombinaciji nasga truda (pri sodelovanju in drzanju) in "milosti" spage. ce ignoriramo bilokaterga od teh dveh, bomo zafrustrirani.

lumpy wrote on 29.11.2002 at 06:45:16:


Ma ne more bit bolj!

Lumpy si boš mogla krempeljce pristrič.

Aryan na kakšen način bi pa najbolj zares umiral/živel, kadar smo v vodi in držimo nit ??? pa nameravamo še ven ob tem? Saj smo že vsi slišal, da je bistvo življenja priprava na smrt oz bojevnik pleše svoj zadnji ples. Zakaj pa potem ljudje povečini umirajo bolni in povsem iztrošeni? Ja če bi bili pa zdravi jim pa še umret ne bi bilo treba. Bi se pa kar sami odločili.


Karmen

Quote:

O tem, al pekel obstaja al ne: tak kot sem si ga jaz predstavljala: 100°C vklenjena v verige mogla nosit težka drva pa premog na ogenj metat, prganjou bi me en rdeč rogatec kopitast tko da bi me z vilami špikou u rit, pa ko bi bil u+ogenj zakurjen, pa kotu prstavljen, pa voda vrela, bi se mogla lepo pohlevno tm notr 'skopat'.... v tak pekel več ne verjamem, ampak tko so me strašil...
je pa blo res s tem peklom mišljeno eno 'trpljenje', sam to je dost huda beseda, mislm, da ni tko hudo, samo tut nimam predstave, ker nimam primerjave s tem, kako lepo bi blo, če tega ne bi blo...
pa a je res tko huda 'frustracija', ok obilo zamašenih cevi, če mlek vase zlivaš, pa se ti kalcij povsod useda, namest bencina, ne? ampak sej mislm, da nam kr dobr gre po tisti vmsni poti: poskušam sama, sama, sama, ampak hkrati opazujem okolico in se obnjo spotikam in se poskušam iz tega kaj naučit... to je zame pomoč od zunaj, milostno vesolje, ki mi 'mece' take pod kolena
kokr je Gary reku: Universe is kind.
(?)
Aha, vprašanje je zakaj?
Ja, torej, frustracija menda res ni tko huda? Sej ko 'napredujem', mi je prou fletn in hočem še...  

sploh ni tok tezko za razmislt kokr se zdi.

mas ljudi na tem svetu ki se ekskluzivno zanasajo nase (mogoce so bli prej od zuni nategnjeni). nekateri pa se ekskluzivno in ponavad "sentimentalno" obesajo na druge nauke, ucitelje, well-wisherje itd.

les ima v sebi potencial ognja. ampak les se ne bo nikol sam uzgal brez pomoci "zunanjega" ognja. ce pa les v sebi ne bi imel potenciala ognja, se ga sploh ne bi dal zazgat. npr. kamna ne mors zazgat z ognjem, ker nima v sebi tega potenciala.

mi imamo v sebi potencial srece, znanja, ljubezni itd. (neki kar ne obstaja se ne mors zelet), obenem pa poskusamo tist dosezt na nenaravn nacin in v nenaravnem okolju. riba ne bo vesela na suhem, ceprav se rada giba (ampak v vodi).

to se prav, nase sodelovanje (vcasih nas v to zene tud frustracija ali trpljenje) in pomoc od zuni, lahko tud od okolice.