|
Jst
Guest
|
Titud,
Titud said,
Jst, men se se zdi, da nas ma večina tle gor eno shizofreno situcijo, da brez razuma ne mormo, samo z njim pa tud ne, ker je po defoltu tko narejen, da te je sposoben v slepo ulico zapeljalt pa tam brez obžalovanja tam pustit.
Po mojem mnenju gre zato, da ljudje ne uporabljamo razuma pravilno, oz. mu damo prevelik poudarek takrat, ko bi bilo bolje, da bi morda bila custva v ospredju in obratno. Za primer ti dam lahko matematiko. Recimo, da hoces postati najvecji matematik na svetu. Tvoj pristop k matematiki mora biti povsem razumski. Pa vendar brez custev ne bo slo. Namrec, zeljo po tem, da postanes matematik kreirajo custva. Torej tudi v tako razumski kategoriji kot je matematika mora biti vsaj malce custva. In ko custvo umre, z njim umre zelja in ti v najboljsem primeru v matematiki samo se stagniras.
Isto je npr. s kaksno duhovno znanostjo, ko delas veliko s custvi, pa npr. nastopi razum, kot cuvaj, da ti custva ne pobezlajo.
Torej, ko pravim, da se moras spoznati po delih mislim tocno to. Ampak, nato moras to svoje spoznanje pripeljati dol v fizicno realnost kot harmonizirano celoto, saj sicer od svojih izkusenj nimas
pretiranih koristi. To ne pomeni, da custva in razum delujeta neodvisno vsak od drugega. Ne, to
pomeni, da kljub temu, da sta mocno vitalizirana, ojacana, preciscena itd., itd., delujeta skupaj harmonizirano, usklajeno in da vedno delujeta skupaj, pa ceprav na videz tega ni videti.
In ko omenjas shizofreno situacijo zgoraj… Jah, ljudem se vecino dogaja tocno to, da zapostavljajo
eno na racun drugega. Prepuscaj se obcutkom, pa custvom, strastem, itd., itd. Potem pa, ko bi moral
ta custva nadzorovati, saj so sla npr. preko vseh meja pa imajo problem. Saj, vse kar znajo delati s svojimi custvi je prepuscati se jim. Pa se jim zdi to kljub vsemu se vedno vrlina. Isto pa je z razumom.
Zato prihaja do te t.i. shizofrene situacije. Ljudje ne znamo pravilno ovrednosti in uporabiti tega kar imamo na razpolago.
Na tvoje a vprasanje pa ti lahko dam primer. Ce se hoces nauciti plavati, se moras pokoravati zakonitostim vode. Ce hoces leteti, se moras pokoravati zakonitostim zraka, itd., itd. Isto je v sferah clovekove dusevnosti. Spoznati moras kam hoces, se s zakoni, ki vladajo tam harmonizirati in nato ti voditi njihov izliv skozi sebe v fizicno realnost. Pac v svetu, ki ga zivimo mu vladajo Naravni zakoni. V gorah so drugacni kot na morju. Podobno je s clovekovo psiho. Ce se jim ne pokoravas in jih ne spostujes imas pac problem. In, ko obvladas plavanje, ti plavas po reki kamor sam hoces in ne tja, kamor vodi tok reke. In, ce hoces, reko zajezis, postavis kaksen mlin na njej ali pa elektrarno, pa imajo se drugi od tega korist. Torej, spremenis njen tok po svoji volji, oz. zivis po svoji volji harmonizirano s Zivljenjem in ne zgolj po volji Zivljenja brez lastne volje.
Kar se pa b vprasanja tice me razumes narobe. Nicesar ne zanikas. Ko se ucis plavati, s tem ne zanikas svojega znanja leteti po zraku. Samo, pac ko plavas, takrat plavas, saj ti letenje po zraku v vodi ne koristi.
Titud said:
pač pa magično-arhaični, jest bi to poimenoval postmoderno hiperrrealističen.
Kako tako skonstrurirano realnost doživljaš ti, jst, oziroma kako jo doživljajo drugi, npr. tvoji bližnji? Tle gor maš bolj mal izkazanega razumevanja od drugih…
V bistvu nikomur ne razlagam kaj pocnem, za kaj se zanimam itd., ce pa ze kdo izkaze zanimanje, pa mu itak hitro upade. Pac moja knjiznica kronik slovenskih krajev, pa zgodovinskih, pa verskih in ostalih bukev nikogar ne zanima. Pa tudi, ce priznam, vsi moji prijatelji iz casov, ko nas je vera, zgodovina, okultizem, filozofija in ostalo druzilo, se danes zanimajo za ekonomijo, pravo, zur, zenske in alkohol. Pa se potem tudi jaz raje pogovarjam z njimi o the stvareh. Navsezadnje vecina tega tudi mene zelo zanima.
No, tisti, ki so pa ostali v liniji so pa v raznih sektah, krcanskih ali vzhodnih, pa se itak ne mores pogovarjati z njimi nic drugega kot o ozki liniji njihovega ucenja zivljenja. In tako skozi sebe tudi oni mene potem dojemajo, da ne grem v podrobnosti.
Tolk o tem, kako mene dozivljajo ljudje in jaz njih smislu duhovnosti. Jaz osebno se ne pritozujem.
Kar se pa tice tvojega ze kar "nekriticnega fanovstva", pa sem ga vesel. Odkrito receno. Ceprav se zdalec ni nekriticno. Heh, bi me pa zaskrbelo, ce bi se nenadoma pojavil npr. kaksen ala Oldi in rekel, kako super razmisljam.
Ja, je pa res, da morda nekatere moti (ceprav ne verjamem), da prakticno ze skozi celo kopico zelo razlicnih topicov in milijon postov vedno najdeva nekje skupno pot in jo skupaj naprej udrihava, pa ceprav je vsaj najino izrazoslovje ze po definicijo si nasprotujoce. Pa recmo, da je najin Nenavadno dialog morda cist, cist majcken dokaz, da dejansko je srednja pot, oz. zlitje sodobnega in starega tista prava pot. Jaz verjamem, da je tako.
Lp
|
Home
Pages: 
