| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> Kategorije http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1031910432 Message started by bp on 13.09.2002 at 11:47:12 |
|
|
Title: Kategorije Post by bp on 13.09.2002 at 11:47:12 Me je spodbudila Miška, ki je hotela odpret en topik na temo razlik med ljubosumjem in ljubosumjem, bolj točno med posesivnostjo, sumničavostjo, zavistjo in morda še čem. Sam imam podoben problem, ko se pogovarjamo o ljubezni. Ljubezen je pri nas kategorija, ki označuje cel kup zame različnih občutkov in čustev, pa vendar so del ene same kategorije. Naprimer Grki so pred 2000 leti poznali eros, ki je vključeval erotično oz. spolno privlačnost in ljubezen; agape, ki je označevala prijateljstvo in naklonjenost, pa philadelphio, ki je označevala naklonjenost do človeštva nasploh. Pa me zanima, zakaj ves čas govorimo o ljubezni kot eni kategoriji, če pa gre (vsaj zame) za več različnih občutkov. Iztočnice za debato bi lahko bile: Ker imajo vse te reči nek skupni temelj, ki jih vse transcendira (dobro???)? Ker tako malo komuniciramo o teh rečeh, da niti ne rabimo bolj natančno določenih kategorij ? Eskimi imajo naprimer skoraj 100 različnih besed za sneg, za vsako vrsto snega svojo, mi imamo eno, bušmani v Kalahariju pa najbrž nobene. Ker je Jezus tako opletal z ljubeznijo okrog in bi bolj podrobna kategorizacija naredila njegov nauk manj pomemben in potreben (Za tiste, ki povsod vidijo zarote je to gotovo zarota RKC)? Gre za omejitve hebrejščine ali latinščine oz. židovske skupnosti ali pa Rimske države, ki sta jih Jezus in RKC zacementirala? Ker nekaterim koristi, da se vsi ne zavedamo svojih občutkov in svojih motivov? Ker je pomembnejša moč (ali pa gre za še eno zaroto, za privržence teorije zarot)? Ali zato, ker ni potrebe ali pai zato, ker se o teh rečeh prav zares ne pogovarjamo, oz. samo v zelo posebnih okoliščinah, tako da te reči ne morejo postati del javnega življenja in se s tem tudi preseliti v jezik? Ali zato, ker traja zelo dolgo, da neka sprememba postane del jezika, oz. se čas podaljšuje s številom ljudi, ki govori nek jezik (he, he, potem bi morala biti slovenščina zelo fleksibilna)? Kaj si vi mislite o tem? Podobno kot za ljubezen velja, kot je nekje ugotovila Miška, tudi za ljubosumnost. Samo, da tam teorije zarot in zgodovinske teorije hitro odpadejo oz. se hranijo iz malo drugačnih virov. lp bp |
|
Title: Re: Kategorije Post by Miska on 13.09.2002 at 13:00:23 Hmm, bp… Si pa postavil vprašanje… O temle se da debatirati na dolgo in široko... Imam tudi jaz s tem težave, ko mi kdo reče: »ljubim vse«. Ampak, hudiča, kako lahko ljubiš vse? Jaz lahko ljubim samo enega. In to je moj partner. Vse ostale imam rada. Na tak ali drugačen način. Starše imam rada na svoj način, otroke, ko in če bodo prišli, bom imela verjetno rada na svojega, prijateljico imam rada na svojega. Za vse ostale pa rečem, da jih sprejemam. Toliko na kratko o različnih kategorijah ljubezni in kako jaz to doživljam. Še kaj morda kasneje, ko se bo malce bolj skristaliziralo, kam debata o tako obširnem vprašanju pelje. m. |
|
Title: Re: Kategorije Post by Edi on 13.09.2002 at 14:30:20 Miska wrote on 13.09.2002 at 13:00:23:
bp, teb bom tud odgovoru ampak bom rabu več cajta, tko da mi oprost k deluje kot preskok. Je pa tud del odgovora v tem, da imamo za ljubezen pojem - ljubiti. Miška sej nimaš ti s tem težave, v bistvu jih imajo vsi. Tist ki reče ali celo to trdi; ljubim vse; kratkomalo naklada, ker takega človeka začutiš, in tak navadno o tem sploh tako ne govori, ampak tako deluje. Jest tud lahko to rečem, pa tega širša okolica ne začut, oz. tud moja zavest ve, da je to zaenkrat prevara, da je le razum na poti k dejanju. Ja naprej, ti lahko ljubiš samo enega-partnerja. Ok, in normalno. Ostale maš pa rada. Vendar si ti postavla to pojmovno omejitev. Pa ni prava. Moj prijatu je clo reku - ljubiti - brez-pogojna ljubezen - imeti rad - posesivna ljubezen pa tud nekako ni mel prav, čeravno imeti, pomeni neko osebno prilaščanje. Zato Miška ne se sekirat, pot te bo že nekam pripeljala, ker dokler ljubimo samo enega, mamo ego, ko ljubimo vse nimamo ega. Evo SSKJ spet poglej razlage pod ljubiti(4), rad(3), imeti (13): ljubíti in ljúbiti -im nedov. 1. čutiti močno naklonjenost do osebe drugega spola: 2. čutiti močno naklonjenost do koga, združeno s skrbjo za njegovo korist, dobro: mati ljubi otroka; ljubiti brata, prijatelje, starše; prisrčno ljubiti; ljubila ga je, kot bi bil njen sin; starši in otroci se ljubijo / ljubiti konje / ljubiti dom, domovino, narod 3. imeti močen pozitiven odnos do česa: ljubil je svoje delo; kmet ljubi zemljo / ljubiti pravico, svobodo / knjiž.: bolnik ljubi mir ima ga rad; žival ne ljubi mraka nima ga rada; ljubi njen smeh rad ga posluša // knjiž. imeti nagnjenje, veselje do česa: ljubi glasbo, knjige / ekspr. ljubi dobro hrano rad je dobre jedi; evfem. na obrazu se mu pozna, da ljubi žganje rad pije žganje / z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom: ljubiti lov; dekleta ljubijo ples rada plešejo 4. imeti dobre, prijateljske odnose: ljubiti človeka; ljubiti vse ljudi; evfem. sosedje se navadno ne ljubijo / pes ljubi gospodarja 5. nav. 3. os. imeti kaj za dober pogoj rasti, razvijanja: ta trta ljubi zavetno lego; take rastline ljubijo svetlobo, vlažna tla // zastar., z dajalnikom biti všeč, ugajati: od vsega sadja so mu najbolj ljubile hruške; dovolil je, da si vsak vzame, kar mu ljubi rad 1 ráda -o stil. -ó -í prid., m., ž., s. rájši in ráje stil. ráj, stil. rájši -a -e ( á) v prislovni rabi 1. izraža pripravljenost koga opravljati kako dejanje z veseljem, zadovoljstvom: on rad dela; otroci se radi igrajo; vsakomur rad pomaga; 3. v zvezi imeti rad - ljubiti: rad ima sosedovo hčer; rada se imata / rad ima oba, mater in očeta; otroci imajo babico zelo radi / te rastline imajo rade sončno lego // imeti nagnjenje, veselje do česa: rad ima glasbo, knjige / rad ima dobro hrano; ekspr. na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje 4. izraža a) nagnjenost k določenemu ravnanju, dogajanju: fant rad laže; 5. izraža, da se dejanje opravlja z lahkoto, brez težav: mandarine se rade lupijo / suha drva rada gorijo 6. ekspr., v zvezi rad ali nerad izraža nujnost česa: to moraš narediti rad ali nerad; rada ali nerada, vrnila se bo iméti imám nedov., iméj in iméjte; ima;l in imél iméla; nikalno nímam ( n mam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 13. v zvezi imeti rad - ljubiti: rad ima sosedovo hčer / rad ima mater, očeta / ona ima rada glasbo, rože / vedeli so, da ima rad vino |
|
Title: Re: Kategorije Post by DolpHiN on 13.09.2002 at 15:15:21 Gru Gru wrote on 13.09.2002 at 14:30:20:
ja se popolnoma strinjam Edi... razum in ljubezen res ne gresta skupaj... razum postavlja dvome, razum postavlja uganke... razum ubija ljubezen lp |
|
Title: Re: Kategorije Post by Miska on 13.09.2002 at 15:52:15 Gru Gru wrote on 13.09.2002 at 14:30:20:
Edi, saj se ne sekiram. V bistvu sem čisto zadovoljna s svojim razlikovanjem in svojimi kategorijami glede ljubezni… In OK, saj bom počakala, da boš še odgovor bp-ju skup sklamfal… Medtem ti pa povem svoj komentar na tole. Ego gor, ego dol… Kako se ti sliši, če ti zdajle rečem: »Edi, ljubim te.« ??? :o Ma, ne me hecat, no! Padem jaz dol od smeha, padeš ti dol od smeha, še dobro, da je tvoja žena takšna, kakršna je in bi tale stavek vzela kot štos. Bože ne daj, da bi ga razumela tako, kot bi ga lahko razumeli tisti, ki imamo ego… In tako, kot sem rekla na pikniku, ko je bilo govora o tisti energiji pa skoraj odprtem tretjem očesu – se spomniš? Če je stanje, ko nimaš ega, enako razsvetljenju in temu, da se ti odpre tretje oko – potem si tega niti ne želim... Živim življenje tukaj in zdaj. Med temi ljudmi in danes. In mi ni prav nič potrebno gledati s tretjim očesom... In enako velja za ljubezen. In govorim točno o ljubezni do partnerja. Živim tukaj in zdaj in živim med ljudmi, ki ljubezen do partnerja približno enako pojmujejo kot jaz (no, ja… sve su ostalo nianse... ;)). In če pomeni otresti se ega tudi ljubiti vse… Hmm, nisem prepričana, da se potem sploh želim otresti ega.. Sicer smo spet pri egu in kaj to komu pomeni, pa seveda mi potem odgovori še na eno vprašanje: OK – ljubim vse (ufff, kako grozno mi je to slišati!) Ampak, kakšen odnos pa imam potem s partnerjem? Boš rekel, da edini dodatek, ki razlikuje mojo ljubezen do partnerja in ostalih sta erotika in spolnost? Ali pa še to ne? Sicer pa se bojim, da bomo kmalu spet pri tistih naših vedno nedokončanih debatah o egu in o tem, kaj ego sploh je... In kaj z njim naredit... Uffff, zmeda… m. |
|
Title: Re: Kategorije Post by Amstel on 13.09.2002 at 21:36:04 Miška, zakaj praviš... ufff, zmeda? Meni se pa zdi, da si zelo ne-zmedeno povedala, kako vidiš in doživljaš. No, če se počutiš zmedeno, je pa druga zadeva. Lahko dam kljukico pod tem, kar si napisala. Tudi sama izhajam iz tega, kar danes sem, iz tega, kar sem danes sposobna... Ne izhajam iz tega, kar morda nekoč bom in morda nekoč ne bom več imela (ega), ker je to zame bluzing. Se pa zavedam, da maske, sence ali karkorkoli to imenujete, težko hkrati živijo z ljubeznijo. Kategoriziranje.... je po mojem nesmiselno, ker bi bilo toliko kategorij, kolikor je ljudi na svetu. Vsak dojema ljubezen kot je ta trenutek sposoben. Kaj je ta sposobnost ljubiti? Kot vidim to zadevo jest, je odločitev odreči se igram moči, na kratko. V istem trenutku ne moremo ljubiti in živeti svojo masko. In izmenjavanje tega, je dinamika, ki je po mojem opažanju, realna za vse nas. Kdo uspeva več ljubiti, ali več časa v enem dnevu ljubiti, ali večkrat na dan ljubiti, kdo pa manj. Sori, ker ne vem bp o čem govoriš, ko praviš ljubosumje in ljubosumje. Verjetno ste o tem že govorili kje drugje. Kaj si s tem mislil? Sem pa večkrat slišala, da ljudje rečejo, da kdor ljubi je tudi ljubosumen. Hm? |
|
Title: Re: Kategorije Post by Miska on 14.09.2002 at 09:23:48 Amstel wrote on 13.09.2002 at 21:36:04:
Hehe, Amstel… Saj veš, da tako hitro se pa tudi ne dam zmesti. ;) Ali je treba imeti dovolj trdne argumente, na podlagi katerih spremenim svoje dotedanje prepričanje, ali pa svoje prepričanje spremenim na podlagi lastne izkušnje, ki bi me v tem primeru prepričala v to, da bi bilo "ljubim vse" usklajeno z mojimi občutki in mojim doživljanjem. Tako, da… Glede prepričevanja se ne bojim, saj vem, da me (vsaj tukajle) nima nihče namena v nič prepričevati. Povedo mi samo svoje (morda drugačno) mnenje, moja izbira pa je, ali ga sprejmem. Občutka prepričevanja pa, se mi zdi, tukajle še nisem doživela. Vsaj jaz. ;) Glede lastne izkušnje pa - bo treba počakat nanjo. Trudim se mirno stopati po svoji potki in prepoznavati in pobirati darila, ki ležijo ob njej. Tista zgoraj zapisana zmeda pa je (vsaj meni) ponazorila še tisoč drugih vprašanj, ki so se pojavila v moji glavi ob poskusu poistovetenja z »ljubim vse«. m. P.S. Se je danes naredil prav lep dan, na tvoji današnji poti proti tvojemu današnjemu cilju te bo spremljalo sonce. Hmm, prejšnjo soboto Nanos, kaj si si že izbrala za današnji cilj? Amstel wrote on 12.09.2002 at 14:55:00:
Kjerkoli že boš – imej se lepo! |
|
Title: Re: Kategorije Post by bp on 14.09.2002 at 21:11:07 Amstel, Razlika med ljubosumjem in ljubosumjem izhaja iz threada Ljubosumje, ki me je spodbudilo, da odprem še to novo temo. Miska wrote on 13.09.2002 at 09:16:53:
Sicer pa jaz sam doživljam veliko razlilčnih občutkov z različnimi ljudmi ali pa z istimi ljudmi ob različnem času. Občutki, vsaj tisti pozitivni lahko variirajo od blage naklonjenosti do ekstremne privlačnosti, od ekstatičnega navdušenja (no ja hudo redko, žal) do rahlega zadovoljstva in ponosa. Skozi čas se iz občutkov tke odnos, kot slika iz majhnih pikic. Ta se spreminja, ko nove pikice prekrivajo stare. Včasih se mi pojavi nova pikica, nov občutek, s katerim ne vem kaj bi. Spremenil svoje vedenje zaradi tega, ali pa se delal, kot da se nič ni zgodilo. Ga izrazil takoj, ali počakal na kak drug trenutek. Ali morda potlačil in poskušal pozabiti. In ker mi marsikaj intuitivno ne uspeva najbolje, bi mi bile v pomoč nekatere izkušnje in občutja drugih ljudi. Tu pa trčim ob prvi problem, da je te izkušnje nemogoče posredovat, ker manjka kategorialni aparat, s katerim bi lahko bile posredovane. Dostikrat je edina pomoč beseda ljubezen. Pa še ta ni kakšna posebna pomoč, saj je definirana skoraj v celoti metaforično. To pomeni, da če napišem Ljubezen je .... boš zelo težko nadaljevala ta stavek drugače kot z besedico "ko ..." ali "takrat ko ..." ali nekaj podobnega. Še največ ti je v pomoč, ko nekdo za neko tvoje dejanje ali izraz reče afirmativno npr. "to pa je res ljubezen". In ko nekdo reče "ljubim vse ...", si je pod tem zelo težko karkoli predstavljati. Pa tudi, ko reče "ljubim te ...". Ali ko rečem "ljubim te ..." je to lahko nekaj čisto drugega, kot pa tisti "ljubim te ...", ki sem ga izrekel ob neki drugi priložnosti. Je res, da so občutki dostikrat zelo subjektivni, ampak isto bi verjetno lahko rekli za doživljanje barv. Pa imamo tam kar lepo razdelano, kaj je rumeno in kaj je modro, kaj je zeleno, in kaj je rdeče. Glede na to, da vsaj z moje strani tole pisanje ni dokazovanje, kdo je pametnejši in močnejši, gre po tvoji definiciji pri meni torej za čisto pravo ljubezen. ;) lp bp |
|
Title: Re: Kategorije Post by Amstel on 15.09.2002 at 19:08:47 wrote on 14.09.2002 at 21:11:07:
Bp, razumem, da bi rad s svojimi občutki rad nekaj naredil. To, da imaš različne občutke, ob različnih ali celo istih ljudeh, to je nekako običajno. Da so občutki subjektivni, je dejstvo. Zdaj pa k "pikici", novemu občutku, s katerim ne veš kaj bi. A govoriš tu o čustvu ali občutku? Oprosti, ampak mi gre malo na smeh. Ne razumem, kaj bi naj sploh moral narediti, če nekaj čutiš. Ti povem zakaj. Občutki so. Čustva tudi. In gredo. In so lahko globoki. So lahko ponavljajoči. Vsekakor pa niso stalni. Predvsem se mi zdi smiselno jih čutiti, se jih zavedati. Z nekim občutkom bi rad nekaj naredil, v smislu izražanju tega navzven, tako mu daš eno izrazno obliko. Ali še kaj drugega? Ali bi rad samo razumel? Ali kategoriziral? (WHY?) Tu tudi ne vidim v čem je problem, če želiš izraziti. Ga izraziš in mu daš obliko. Če želiš. Če ne, pač samo JE. |
|
Title: Re: Kategorije Post by bp on 15.09.2002 at 19:55:02 Amstel, Če do nekoga občutim odpor, je to lahko samo trenutna reč, ki jo lahko premagam, ki me lahko mine. Če pa ta občutek preraste v čustvo, pa to meni pomeni nekaj dlje časa trajajočega, nekaj kar traja še čez trenutno situacijo. Mislim, da boš tudi v SSKJ našla razlago pri kateri je ena od večih razlag gesla občutek zelo podobno ali identično razlagi gesla čustvo. Med minljivim občutkom in bolj trajnim čustvom je razlika predvsem v trajanju in konstantnosti. Pri meni in po mojem razumevanju. Sama praviš, da je ključ v prepoznavanju in zavedanju občutkov oz. čustev. Kako prepoznaš nekaj, česar ti ne more nihče opisati? Kako se zavedaš nečesa, za kar ne veš kaj bi to sploh lahko bilo? Prepoznavaš in zavedaš pa se z namenom ustrezno odreagirati, saj sicer vse to ne bi bilo prav posebej smiselno. lp bp |
|
Title: Re: Kategorije Post by Amstel on 15.09.2002 at 20:14:03 wrote on 15.09.2002 at 19:55:02:
Hm, odpor, ki preraste v konstantno čustvo, je že vzorec. Po mojem, ni pristno. Sicer, si govoril bolj o ljubezni, a ne, prej? Po moji izkušnji ni kontsantno občutenje ali čustvo. Prepoznati nekaj, kar mi nihče ne more opisati? Z namenom kategorizacije? To mi recimo ni v zanimanju, tako, da ti res nimam kaj odgovoriti. Sicer pa kar opazim, samo občutim, se potopim v to in sem v tem. To je vse. Tako raz-poznam. |
|
Title: Re: Kategorije Post by Anuk Karmen on 15.09.2002 at 21:46:15 wrote on 13.09.2002 at 11:47:12:
Živjo bp :) Zanima te razlika med ljubeznijo in ljubeznijo?! Bravo. To je edino pravo vprašanje tukaj in zdaj. Zame na primer. Kako pripadat ali biti last nekoga s tešilnim in ne težilnim čustvom, s čustvom varnosti in ne ogroženosti, s predanostjo in ne preračunljivostjo. Pri vprašanju, ki se je pojavilo kot razlika med čustvom in/ali občutkom se mi zdi poleg dobe torej trajnost (morda tudi zveznost), pomembno podarit še razliko med apriori/aposteriori -iz prakse ali v naprej! V začetni fazi odnosa - vsaj pri odgovornih partnerjih to ni problem. A razpokice v nas, ki nastanejo, so del procesa gradnje odnosa. So meja, ki deli točkice pokritja in točke teme, neznanega in nezavednega. Kar naprej poslušamo, kako pomembno je pogovarjanje. Katera informacija-koda nas aktivira, premakne skriti v razvidni pomen, aktivir razpoloženje - dejavnost organizma? Bi lahko pritrdil, da ljubezen - konkreten odnos dveh ni več samo interakcija dveh organizmov partnerjev, je že kar tretje "telo", ki se vrašča mednje. In kdaj, kako, zakaj se lahko zgodi Razpoka? Intuicija mi govori, da je tu predvsem zelo dobro ločiti pojem zavidanja od zavedanja, pa ne vem, koliko imam prav. V vprašanju "prave" ljubezni - saj to vključuje vsa druga vprašanja - smo/ste se z jasnega sonca prešli v senco filozofirat, se dotikal teme, rotiral v bolj ali manj kaosu, se pral in izpiral, pa s pomočjo cetri~ sile gravitiral spet na konstanto za-iz-reč-eno-st: *isti/a-ime-dotik-neizrekljivo-individualno-st ali v ne-po-z-veza-no-st? Je odgovor tako enostaven kot npr. ljubezen je kemija? Pa smo definirani po biologiji in posledično družbi ali kar v totalnem zosu obeh? Če je vsa pestrost življenja grajena iz nekaj encimov in beljakovin, proces informacij pa z nekajenostavnimi dogodki v enih celularnih avtomatih?? Kategorije? Ja, po biologiji smo definirani s prečnimi plastmi (*bolj ali manj duhovnimi sferami), po družbi z vzdolžnimi - po dva in dva zares, vsi ostali pa s projekcijo. Drži, števila je relativno enostavneje pariti kot ljudi. ;) Da se zdaj hecam? V naravi je res; obstaja gravitacija kadar sovplivata dve telesi. Anuk Karmen |
|
Title: Re: Kategorije Post by titud on 16.09.2002 at 09:53:37 Quote:
Tud jest jest bi si prej, preden bi se vprašal kako (v kakšnih kategorijah) se pogovrjat o ljubezni, vprašal: zakaj se pogovarjat o ljubezni? Ker kolikor dekleta tle gor berem, si tud one ne delajo posebnega problema s kako, bolj z zakaj. Kot da jo majo v seb, kot da jim ne bi blo treba ljubezni šele artikulirat. Miška tako pravi: Quote:
amastel govori ravno kontra: Quote:
pa si nobena od njih iz pojmovanja ljubezni ne delata posebnih problemov. Anuk pa ugotavlja, da bi bila beseda ljubezen lahko bila celo koda, ki iz interakcije dela - razpoko: Quote:
Bp, zdaj vidiš, da dekleta v bistvu niso ustvarjena tako, da bi morale najprej ustvart en splošno veljavni pojmovni aparat, ga logično razdelat, pa ga pol začet osvajat, en pojm za drugim do prisvojitve kategorije v celot. Ženski oprincip je izrazito subjektiven, zato lahko zapopade celotno 'kategorijo' v totalu. Ženska ve, kaj je ljubezen tkorekoč od zmeraj pa v celot in si ne dela problemov okrog tega, kako si jo šele omislit. Jeba je torej v tem, ker s tem, da je njej ni treba 'objektivizirat', da ne šteka, da si jo dedec mora najprej razelit po 'fazah', pojmovno predočit kot eno 'tretje telo', en skupno dogovorjen 'subjket' in jo pol po enem logičnem redu pa v skupnem konsenzu gradit. Tko kot npr. hišo: od potrebe prek načrta do dovoljenj in zidanja, ženski pa ostane pucanje.... V najbljšem primeru ženska moškemu to njegovo potrebo po kategoriziranju 'tolerira' in moškemu dopušča iluzijo, da se njuni predstavi o ljubezni usklajujeta, v bistvu pa gre za podrejanje njenemu vedenju. Tle je oshota proces dobro ponazroru z ženskim pricipom delovanja, ki ne gre po principu logčnega utemljevananja kamor ta pač že vodi, ampak po principu zmage z vsako ceno ( ko ženski zmanjka argumentov, začne kričat pa histerizirat in ošo se ne more načudit, kako kako uspešen je ta 'logični argument' ). Tko bi tud jest iz lastnih iskušenj reku, da je konsenz okrog termina ljubezen v partnerskem odnosu v principu nemogoče dosečt kot neko tretje 'neodvisno' in 'nevtralno' subjektiviteto. Ma anuk tle čist prov, da je to v bistvu razpoka v interakciji, tud za moškega, čeprav jo predvsem ženska čut kot tako. Men osebno zadnje čase čist nč ne fali, ko sprejemam partneričino vizjo ljubezneskega odnosa kot neprizivno dejstvo. Se je dost prejebala s tem, da mi je mojo 'dogovrno' varianto zbila iz glave. Me je uspela prepričat, da bi bla z eno konsenzualno varianto ljubezni že po defoltu neizpolnjena oba in je ni kategorije, skoz katero bi ljubezen izživljal tako totalno, kot je kategorija 'po njeno'. Moram pa priznat, da se nisem znebu ene moške potrebe po logičnem utemeljevanju 'za nazaj'. To utemljevanje tle gor zgleda kot iskanje razlogov pa opravičil za 'predajo' oz 'podreditev', med katerimi zadnje čase tud npr. ta, da tud tisto, kar si ženska jemlje kot edino možno in brezpogojno ljubezen, ne zraste povsem na njenem zeljniku... Bom to poskusil logično utemeljit v eni bolj mačo debati, zdaj pa pričakujem glasne ugovore deklet pa tud kakšne fantovske utemeljitve nelogičnosti moje predstave o pojmu ljubezni. |
|
Title: Re: Kategorije Post by bp on 16.09.2002 at 11:55:15 Amstel wrote on 15.09.2002 at 20:14:03:
Amstel, Recimo, da srečam privlačno žensko, s katero se dobro ujameva in razumeva in se fajn imava. Potem pa greva vsak svojo pot. Je pa razlika, ali jo bom naslednji dan, ko se zbudim pozabil in na poti v službo razmišljal o službenih problemih, ali se bom cel dan smehljal kot kaka Mona Liza ob misli nanjo. In temu nikakor ne morem reči vzorec. Recimo, da me nekega dne pokliče dekle, s katerim sva se pred časom razšla, ker je odnos med nama postal nekaj kar je, kot je to slikovito opisala Anuk, stalo kot tretja oseba med nama, in mi pove, da me zelo pogreša in si želi moje bližine. Pri tem pa so trenutni občutki ena čudna mešanica, ki jo ne znam opisati. Od težnje, da bi čimprej končal ta pogovor, do salt ki jih dela nekaj tam okrog pleksus solarisa. Vsi naenkrat in vsak posebej. Da naj bi se v to potopil? Nak, me je škoda. Ali pa da cesti srečam neko osebo, s katero sva se pred časom samo bežno spoznala, potem pa naju je življenje odpeljalo narazen. Vendar zaradi časovne stiske in obveznosti greva spet vsak svojo pot, brez kakšnih posebnih občutkov. Potem pa se en lep čas zjutraj v intenzivnih sanjah pojavlja prav ta oseba. Poskusi, da bi jo poiskal so neuspešni. V kaj naj bi se pa tukaj potopil in čemu prepustil? lp bp |
|
Title: Re: Kategorije Post by bp on 16.09.2002 at 12:30:56 wrote on 15.09.2002 at 21:46:15:
Anuk :-*, Tisto razliko med ljubeznijo in ljubeznijo bom moral pri sebi na koncu verjetno vseeno sam premlet. Če bi čutil, da se lahko z raketo zapodim direktno v sonce, tako kot Tom Robbins zapodi enega od svojih junakov, bi verjetno to že storil, tako pa se bolj grejem ob ognju in komentiram sence na stenah. Pa je še to včasih težko. Včasih se mi zdi, da je tudi pogovor o nekaterih sencah nemogoč. Ali pa rabiš, tako kot to počnejo Američani, za to it do kakšnega psihiatra in se z njim pogovarjat o tistih stvareh, ki so v življenju pomembne, pa niso služenje denarja ali šport. Tiste intuitivno uvidene razlike med zavidenjem in zavedenjem pa nisem razumel. Je težko razumet intuitivne uvide nekoga drugega nasploh, najbrž. lp bp |
|
Title: Re: Kategorije Post by Miska on 16.09.2002 at 12:56:58 bp... Ena mičkena miška ima eno mičkeno željo, prošnjo, vprašanje... ali kakorkoli že želiš tole vzeti... Slišiš kdaj svoje srce? Svoje srce, ki se trudi nekaj ti povedati? Ki se trudi splezati preko vseh tistih zidov razuma in racionalnosti, s katerimi je obdano? Tisto srce, ki ga je treba samo slišati in potem niso potrebne nobene besede več? Nobene razlage, nobene kategorije, nobeno razumsko premlevanje? Samo udejanjenje tistega, kar čutiš? In kar se ti tako zelo trudi povedati tvoje srce? Ga res ne slišiš? m. |
|
Title: Re: Kategorije Post by Amstel on 16.09.2002 at 13:27:34 wrote on 16.09.2002 at 11:55:15:
Verjetno ima Titud prav, ko opaža, da nekako drugače dojemamo svoje občutke in čustva. Ne rabim jih kategorizirati. Rabim jih opaziti, občutiti, ne potlačiti, jih priznati. Kot tebe bp razumem, pa se ti zdi škoda, da bi se potopil v občutke, ko so mešani. Naravnost zanimivo se mi zdi tole. Namreč... meni vsaj, so mešani občutki naravni, poznani. Z njimi shajam več ali manj vedno, kako dobro, pa je odvisno bolj od mojega počutja, kot pa od intenzivnosti mešanice. Torej, kaj napraviti, ko gre za mešane občutke? Po mojem gre za tole... iz mešanih občutkov, čustev, se ne da načrtovati akcije. In to zna biti begajoče. In morda zgledamo ženske (joj, saj ne rada delim), kdaj muhaste... ker se pač odzovemo in potapljamo tudi v zmedene občutke. Tebi se to zdi škoda. In te razumem. Popolnoma. Saj ni logično, a ne, da bi se potapljali v zmedo. :) Amapk, je pa tudi realno, da so taka čustva in občutki, čeprav zmedeni, del nas. In nam tudinekaj govorijo. Iz primera, ki si ga dal... bi odvihral stran, ker čutiš odpor in hkrati bi se podal v dolg objem... Meni se zdi logično, da bom pogledala oba občutka. In vedela bom, da sta oba občutka osnovana. Če čutim, da bi rada odvihrala preč, je to zato, ker se očitno nekaj dogaja na nekem področju, ki je meni pomembno in mi oseba ne paše. In obratno. Vprašanje je, česa je več.. ali dlje... Ampak, ker je dobro imeti temelje... kako sedaj, graditi, če je zmeda. Na tem, kar je vredno. Na tem, kar je dalj trajajoče ali vsaj pogosteje porajajoče. Torej, če sem kdaj smejem kot Mona Liza, ker sem ravno pomislila na Francljna, ne bom na tem nič zgradila, ker je bežen, sicer lep občutek. Če se bo pa ta nasmešek ponavljal, seveda ne pomeni, da gre za vzorec (bp, to sem mislila bolj za slabe občutke). Pomeni, da mi postaja oseba nekaj vrednega. Mešani občutki so pač realnost. Zato, je pač smiselno najti še kaj več stabilnega in vrednega. Tako nekako. Bom pa še o tej zadevi meditirala, ker je očitno kar... zanimivo zapleteno subjektivno realno privlačno dinamična. |
|
Title: Re: Kategorije Post by bp on 16.09.2002 at 13:43:50 Miska wrote on 16.09.2002 at 12:56:58:
M., Slišim, pa včasih ne vem, kaj mi govori, slišim, pa mu drugič rečem, naj ne razgraja, ker bo imel jutri (in pojutrišnjem) spet mačka oz. odvajalne probleme, kot že kdaj prej. Slišim in včasih prisluhnem. Pa kdaj tudi ne slišim. lp bp |
|
Title: Re: Kategorije Post by Edi on 16.09.2002 at 14:25:21 Miska wrote on 13.09.2002 at 15:52:15:
BP-ju že posredno odgovarjam, je pa še neki, da še ni vsega povedal in debata ki teče še ni, da bi mu odgovoru. K praviš ego gor, ego dol, ok, fajn, se strinjam. Če rečeš:«Edi, ljubim te!« ti to tko rečeš, kaj bom pa jest začutu, pa v seb absorbiral pa je moj odziv. Ti kar reč, sej nisi zadnja ki mi je to rekla ;). Hec je v tem, da se to začut. In če rečeš, tko kot čutiš, lahko rečeš:«Ti si en bedak«, pa boš lahko isti efekt dosegla. V živo se to da bolj čisto doživet in začutit, kot z napisanim besedoslovjem. Če se poznaš je seveda vse tudi lažje. Mi je že marsikateri moški isto reku (ljubim te). Pa ni šlo za razmerje, gre za odnos. He he. Ti na to besedno frazo (ljubim te) upleteš, vse ljubezenske zgodbe, Romeo in Julije (OPRANI MOŽGANI!!!), romantika, ekskluzivno sanjsko ljubezensko razmerje, bi lohka reku. Jest ne več. Mi lahk rečeš, kar hočeš. Odzivam se na vprašanje, na življenje tko kot se. Maš željo, maš namero en tak odnos vzpostavt. Toda to ni stvar razumevanja pojma (ljubiti, imeti rad). To so že drugi definiral, ti se samo odločiš, kaj uporabljaš. Vzameš SSKJ in to uporabljaš, bo manj konfliktnih situacij. Ne vem, zakaj bi pojme (ne vseh) na novo definiral. Saj že stoletja pomenijo isto. Le napačno jih uporabljamo. Pa tudi to ni problem. Edini problem je v opisovanju. V opisovanju čustev. Sej se celo človeštvo ukvarja s tem. Ne samo mi. Celo človeštvo. V vsaki reklami imaš ljubezen, v vsakem filmu, vsaki pesmi, vsakem koraku. Človek se le trudi vsak svoj korak, vsak dih popisati z besedami. Zato sem reku, ne se sekirat. Zame, so najpomembnejši občutki. Zdej mogoče, mogoče res lahko dokaževa, da je pisana beseda v zvezi s čustvi z življenjem na nek način eno veliko sranje. Zaradi interpretacij. Pa poglejva. Je JEZUS napisal kako vrstico ? NE Je Buda napisal kako vrstico? NE Je OSHO napisal kako vrstico? NE Nobeden, noben od razsvetljenih ni pisal. A ni to čudno. Množice so jim sledile in pisale. In edino kar so rekli. Živo življenje je pravo. Edino živi učitelj te popelje naprej. Pisana beseda nikoli, je mrtva. Zato pride čas, ko enostavno ni več branja, ko je le doživljanje. Nikoli ne moreš do podtankosti doživet tistega kar doživljaš. So le dobri in slabi približki. Noben ti ne more opisat občutka, ko čutiš celoto, vesoljno stvarstvo. Lahko le interpretiraš in si PREDSTAVLJAŠ. Ampak to so predstave, iluzije, zgrajene na besedah drugih. Seveda pomagajo, dajo ti smer. Vendar cilja z knjigo ni še noben dosegu. Cilj morajo prehoditi noge, telo, zavest. Vzemi svoj križ in ga nosi. Sva zadnjič debatirala o objemih, kdo lohk in kdo ne. Jest vedno ne. Tudi ti ne. Začutš pa včasih da lahko. In na pikniku, si se odločla, da lahko. Si se z vsemi (skoraj) z objemom razšla. Al, čutiš, zaznaš ali pa nič. To je point. In je čist enostavno. In opiši sedaj, v podtankost čutenje objema z eno osebo? In tisto kar praviš da si ne želiš, da živiš življenje tukaj in zdaj. Seveda si tukaj in zdaj. Nikjer drugje. In z odprtim oz. zaprtim tretjim očesom. Edina razlika, (kot jest razumem razsvetljenje), je ta, da si in deluješ 100%. |
|
Title: Re: Kategorije Post by Edi on 16.09.2002 at 14:25:42 Tko ga jest razumem, zato berem te, ki so to doživeli, je pa včasih res nerazumljivo, nelogično marsikaj kar povedo. Tisto je lahko le približna predstava, podoben opis, ki ga nekdo vzame za razsvetljenje, je pa le še en fin nateg ega. Sicer pa o tem beri od teh ki so bili. In ljubiti vse zame pomeni isto kot razsvetljenje, nirvano, čista zavest... in še bi lahko najdli pojmov. Ampak, žal še nisem srečal razsvetljene osebe, le nekaj prbližkov. Sej je tud Jezus reku:«Ljubi svojega bližnjega kot sam sebe!«, ni reku »Ljubi sebe, kot svoje bližnje«. Ne morem pa nič zatrdit, to je le skupek mojega »pranja možganov«. Torej za konec, opisat to stanje so se trudli in trudli, pa vsak ga je malo po svoje opisal, vsak je to povedal sto in stokrat. Vse na koncu privede na skupni imenovalec-ljubiti vse. Zato se ne boj ničesar. Vse kar pride vate, vse kar gre iz tebe gre z nekim namenom. In jest nimam želje ali cilj, da bi reku:«Čez 10 let se moram razsvetlit.« Ne. Dones se lahko. Vsak trenutek se lahko, nikol ne veš. Vsak korak ko stopaš po svetu ti to omogoča. Koliko pa ti to dopustiš, pa je tvoja stvar, he, he, tko kot moja. Z vsakim korakom se učiš in stopaš naprej. In eden drugemu smo bergle. En drugemu omogočamo prepoznavat pot, en drugemu kažemo pot, en drugemu smo. |
|
Title: Re: Kategorije Post by Edi on 16.09.2002 at 14:38:39 wrote on 16.09.2002 at 11:55:15:
Vsi trije odstavki so vzorci. Za vzpodbudo: 1. Na poti v službo, bodi na poti v službo! 2. "Nak, me je škoda"- škoda, za koga ali kaj? 3. Sanje nujno ne pomenijo, da oseba ki jo sanjaš mora spet prit, lahko pomeni da rabiš tak ali podoben odnost, ne glede na osebo. Tista oseba ti je mogoče samo pokazala, prav, neprav.... |
|
Title: Re: Kategorije Post by Amstel on 16.09.2002 at 14:45:46 Gru Gru wrote on 16.09.2002 at 14:38:39:
Tvoje mnenje je, da so vse to vzorci. Vprašanje bp je pa še vedno odprto. ;) |
|
Title: Re: Kategorije Post by bp on 16.09.2002 at 15:07:17 Gru Gru wrote on 16.09.2002 at 14:38:39:
Edi, ko sem v službi sem v službi. Vsaj do pred nekaj meseci je to veljalo, v zadnjem času me večkrat premami vmes forum in potem moram ta čas popoldne nadoknadit. Sem pa včasih potem doma poslušal očitke, da sem hladen in da nikoli ne pokličem. :-/ Quote:
Jih pa še ne znam čisto razbit in presekat. Quote:
Točno tako, čeprav ne gre vedno ravno za prav in neprav. Zato grem naprej v življenje in se ne ukvarjam v nedogled s sanjami in s preteklostjo. Sprejmem, kolikor znam prepoznat in se odzvat. lp bp |
|
Title: Re: Kategorije Post by titud on 16.09.2002 at 15:09:05 Quote:
Je težka, ta z mačkom,bp. Ker ljubezen kot brezpogojno predajo naš na ego centriran um dojema podobno, kot da bi človek, ki bi poslušal srce, moral zato razum zatajit pa izdat pa zato mačka imet. Pa je to le en stereotip, ena usedlina evropkse racinalistične tradicije, ki jo, kašen paradoks, sploh ni možno niti racionalno utemlejit. Ljubezen je evropska tradicija potisnila na območje emocionalnega in s tem kao izven polja racionalnega, ki določa našo zavest. Po eni nvejši. precej verjetni teoriji nastanka čustev (j.w. papez) pa so možgani razdeljeni v tri integrativne kroge: - zanavni krog - misleni krog - čustveni ali emocionalni krog Vsi trije krogi se srečujejo s talamusom, najvišjim delom možganskega debla, ki leži sredi možgan. Talamus je pomemeben del najvišjega integrativnega sistema, ki je izven teh krogov, obnem pa z njimi povezan v okviru pojma zavesti. Emocionalni krog je po tej teoriji enakopraven kreator zavesti, zato z racinalnim ni niti v podrejenem položaju niti v konfliktu. Men se najbolj dopade še tista možnost, ki jo zagovarja gape, da je ljubezen enakopravno udeležena že v zaznavnem krogu in je tako preko receptorjev ljubezen prisotna že na možganskem inputu. Skratka, racinalno ni nobenega razloga za mačka, če priznaš ljubezni vsaj enakopravno mesto ob razumu. Jest mam zadnje čase clo obraten problem: mačka, ob tem, da če zaslutim, da se pustim vodit samo razumu. |
|
Title: Re: Kategorije Post by bp on 16.09.2002 at 15:27:31 Amstel wrote on 16.09.2002 at 14:45:46:
Amstel, pa ne samo eno, čedalje več jih je. Katero si imela pa ti v mislih? lp bp |
|
Title: Re: Kategorije Post by bp on 16.09.2002 at 15:59:05 Titud, Način, na katerega lahko potegnemo črte čez nekoga, je koristna reč, ampak ne sam po sebi. Koristen je, kolikor nam olajša komunikacijo, kolikor lahko pove kaj o tem kar mi smo, tako, da se znamo ravnat. Črte, ki jih pozna evropska tradicija, govorijo o tem, o čem so se na tem področju javno pogovarjali o človeku, ljudeh, njihovih čustvih ipd. Prav tako pove dosti o družbi to, o čemer se javno ni govorilo. Gotovo so zanimive, kot so zanimive tudi prečne in vzdolžne črte, ki jih je potegnila Anuk Karmen. Prav tako so zanimive črte tiste, ki jih uporabljajo psihologi in psihiatri. Zanimivo pa je, da je med temi krogi zelo malo komunikacije, kljub podobnim temam. Zanimivo. Se pa strinjam s tabo, da se nikoli ni dobro na en tak izsek omejit, preveč poenostavit, preveč zreducirat in izgubit celoto. Ampak tudi celota sama spet ne prepreči, da ne bi kaj včasih bolelo ali skelelo. lp bp |
|
Title: Re: Kategorije Post by Edi on 16.09.2002 at 16:07:56 Pa jih že napiš, ta vprašanja. Taka resnična, ne nekih predpostavk, jest enostavno ne morem začutit odgovora, če neki predpostavljamo, res bolj težko. Se mi zdi potem bolj debatkanje. 1. očitki so prileteli iz lastnega nezadovoljstva osebe, ki jih je očitala 2. tolk časa se ti bo to dogajalo, dokler jih ne boš razrešu, ampak "recimo", "predstavljajmo si",.... ne vem 3. ja vprašanje pa si postavu.... Se trudim en mnenje podat, pa še ne useka ;D. Ti pa lahko povem, da ni panike. Edi-son |
|
Title: Re: Kategorije Post by bp on 16.09.2002 at 17:09:04 Edi San, Odpira se vsak takrat, ko je pripravljen. V Rinzai šoli Zena se sicer včasih zgodi, da učitelj prepozna učenca, da se nahaja na pragu, da mu manjka samo en droben korak in ga takrat poči ali na drug način šokira, da naredi ta korak čez svoj cikel, čez svoj vzorec. No zdaj je situacija po mojem takšna, da jaz še nisem na pragu spremembe, ali pa ti nisi tisti učitelj, ki zna prepoznati trenutek v vsej njegovi sedanjosti in ga razviti. Najmanj nekaj od tega, lahko tudi oboje. In kaj bo tebi pomagalo, če napišem, da je nekaj od tega, kar sem napisal tudi res in ne samo "recimo da je". Ali pa celo vse? Zakaj je pomembno, ali gre za "pucanje" ali "debatkanje", oz. ali je slednje manj pomembno od prvega? Predlagam, da najprej sebi odgovoriš na ta vprašanja, potem boš lažje odogovoril meni, če se seveda želiš pogovarjati z mano? Silim nikogar. Vprašanja so kakršna so, kakšnega kdaj spregledamo, kakšno pa se šele s časom dobi ta pravo obliko. Pri marsikateri razpravi je že bilo tako. Vprašanja, ki sem jih zasledil ali postavil: Razlika med ljubeznijo in ljubeznijo. Obstaja? Kako velika je lahko? Kaj sploh je ljubezen? Zakaj reven besednjak, malo kategorij na področju ljubezni. A bi bilo potrebno ljubezen ločiti na več različnih kategorij, ali obstaja razlog, da govorimo o eni nedeljeni ljubezni? Kako lahko ljubiš vse? (Miška) Sta erotika in spolnost potem edino, kar loči partnersko ljubezen od ljubezni nasploh? (Miška) Kakšna je razlika med čustvom in občutkom? (Amstel) Kaj narediti z občutki? Kategorizirati? Zakaj? (Amstel) Kako prepoznati nekaj neopisanega ali celo neopisljivega, kako se zavedat nečesa, kar se ne loči od vsega ostalega? (bp) Zakaj "smo/ste se z jasnega sonca prešli v senco filozofirat, se dotikal teme, rotiral v bolj ali manj kaosu, se pral in izpiral, pa s pomočjo cetri~ sile gravitiral spet na konstanto za-iz-reč-eno-st: *isti/a-ime-dotik-neizrekljivo-individualno-st ali v ne-po-z-veza-no-st? " (Anuk) Pa še katero vprašanje je komu pomembno? (bp) Pa še marsikaj, kar sem spregledal in izpustil. Sicer pa kar usekaj. lp bp |
|
Title: Re: Kategorije Post by Miska on 16.09.2002 at 17:35:59 OK, Edi… Me veseli, da sva prišla do tukaj in zdaj… In da sva pustila tisti »ljubim vse«, ki naj bi bil povezan z egom, razsvetljenjem, tretjim očesom in vsem ostalim za tisti čas, ko bo ta trenutek prišel. Verjetno nikoli ali vsaj v tem življenju ne, vsaj tako mi dajejo misliti spoznanja, kdo je to točko že dosegel… Izhajava torej iz tegale trenutka, komu lahko rečem jaz (ali ti) ljubim te, kdaj lahko koga jaz objamem (ali ti). Prav? Kot sem nekje že zapisala: Miska wrote on 19.07.2002 at 22:47:11:
In še vedno lahko izhajam iz te definicije – edinole človek, kateremu bom lahko dala vse te opisane vrednote in ki jih bom tudi začutila z njegove strani – edinole njemu bom lahko rekla: »Ljubim te«. Seveda se hkrati zavedam, da te popolnosti ne bom nikoli dosegla, ampak lahko pa najdem najboljši približek mojega ideala? Tako pač doživljam tole zadevo jaz. In tako jo doživlja vsak po svoje. In v osnovi, vsaj tako se mi zdi, je bilo tudi mišljeno vprašanje bp-ja… Kaj komu izmed nas pomeni, ko nekomu rečeš »Ljubim te«. Seveda pa sem pomen prvega bp-jevega posta lahko popolnoma napačno razumela. bp? In če grem še naprej. O mojem dojemanju in doživljanju ljubezni. O tem, komu rečem ljubim te in komu imam te rada. In kaj skrivajo te besede v sebi. Glej, Edi. Do svojega očeta čutim eno samo in iskreno ljubezen. Nič in popolnoma nič drugega ni v mojih čustvih do njega kot ena sama popolna ljubezen. Pa vendarle mu vsako jutro, ko se srečava na pokopališču povem, kako zelo ga imam RADA. Pa je v tej besedi verjetno več čiste in popolne ljubezni kot je celo v besedah tistemu, ki mu rečem »ljubim te«. Naprej. Otroci. Jih nimam, zato ne morem govoriti o njih. Veš pa, kako zelo imam rada svoja nečaka. Sta moja sončka in veš, kakšno ljubezen čutim do njiju. Pa jima kljub temu nikoli ne rečem: "ljubim te, moj mali mucek", ampak jima rečem (in to se jima trudim reči čimvečkrat): "tako zelo te imam rada, ti moj mali cukrček". In sem prepričana, da je tudi v teh besedah skrite zelo veliko tiste prave ljubezni, o kateri govoriš. Še naprej. Svoji prijateljici velikokrat rečem: rada te imam. Nikoli ji ne rečem: ljubim te. Pa je tudi v teh besedah skrite veliko tiste prave ljubezni, ki jo čutim do nje. Za ostale pa sem že rekla, da jih sprejemam. In ne uporabljam niti izrazoslovja »ljubim te«, niti izrazoslovja »rada te imam«. Glede objemov sprašuješ? Ja, rada se objemam. In to zelo. Pa vendarle – je res odvisno, komu svoj objem lahko namenim in komu ga tudi dam. Odvisno predvsem od tega, kako osebo začutim. Bližje ko jo začutim, lažje ji ponudim svoj objem. Bolj se ji odprem, hitreje ji ponudim svoj objem. In če se spomniš prvega piknika? Nikomur nisem ponudila svojega objema. Ker smo bili še v fazi spoznavanja. Danes, ko za marsikoga izmed vas lahko rečem, da stopamo po poti prijateljstva, tudi marsikomu izmed vas lahko tudi ponudim svoj objem. Občutki? Namig? Namera? Ti je ne znam opisati. Ker jo enostavno začutim. In edinole, česar se držim, je iskrena želja po objemu, ki jo začutim v svojem srcu. S tem, da bi rada dodala tudi to, da spoštujem tudi željo tistega, ki mu želim dati svoj objem. Če je objem tudi želja sočloveka, kateremu želim pokloniti svoj objem, potem to naredim iskreno in iz vsega srca. Če mi je na nek način sporočeno, da objem z nasprotne strani ni zaželjen (mi sploh ni pomemben razlog!), potem spoštujem željo sočloveka in ga objamem samo v mislih. Nekako tako. Tukaj in zdaj. In tam, kjer spregovorijo moja čustva in moje srce. In ne SSKJ. Niti kdorkoli drug, ki je kdaj izrekel te besede. V angleščini »I love you« pomeni oboje – ljubim te in rad te imam. Jezus je govoril: "ljubim vas". Ampak to sem jaz. Tukaj in zdaj. Jaz. In morda še kdo, ki bo napisal, kaj njemu pomenita besedi »Ljubim te«. m. P.S: Si me pa napeljal na razmišljanje o tem, zakaj jaz ljubezen obarvam tako, kot jo. Morda erotično? Morda odvisno od stopnje, koliko se komu odprem? |
|
Title: Re: Kategorije Post by bp on 16.09.2002 at 18:59:56 Amstel wrote on 16.09.2002 at 13:27:34:
Quote:
Quote:
Hvala ti za tvoje mnenje, lp bp |
|
Title: Re: Kategorije Post by Amstel on 16.09.2002 at 19:28:50 Dobro se počutim takrat, ko si ne delam kakih nepotrebnih skrbi (tuhtanje), torej, ko pazim na to, kaj mislim. Seveda, posledično vplivam na to, kaj čutim. Če se že predhodno s čim obremenjujem, potem dodatnih situacij in občutkov ob tem, (lahko) ne zmorem predelati sproti in rabim se umakniti in se posvetiti temu. Slabo se lahko počutim, ko se mi preveč nabere. Nabere se pa seveda takrat, ko se srečam s čim, kar mi ne paše, kar preveč boli, kar še ni zaceljeno. Kaj bolj stabilnega; je stanje umirjenosti - ki je posledica uspešnega notranjega dialoga. Uspešnega dialoga v smislu, da slišim, čutim VSE, kar pač čutim, da sprejmem to, kot del mene in ne skušam teh občutkov utišati, oceniti, zatreti. Kontrolni stolp mora biti prijazen! :) Poskušam biti sama sebi dobra prijateljica. Včasih pa, ko ne zmorem sama, poskrbim zase preko drugih. Meditacija meni recimo ne paše. Pomaga mi pa mantranje, Reiki. To kot dodatek, ne kot glavni vir "psihične - čustvene higiene". Glede mešanih občutkov; izhajam iz človeške in ne nadčloveške, razsvetljenske narave. Mešani občutki, dvojnost so menda pač realni. Imeti jih čimmanj. Ja, saj se da. Samo veliko mero odkritosti do sebe, pa gre. Pa postane hitro jasno, za kaj gre v resnici. Ti dam en svoj primer. Enkrat sem šla na razogovor za en job. Prvi vtis je bil, ker je šlo za zelo zelo specifične ljudi, precej slab. Počutila sem se prestrašeno, ne-varno, ogroženo. In ta občutek odpora, je bil pristen. Po tem, sem se skušala prepričati, da bi bila to zame pozitivna izkušnja, da saj ni nič tako groznega (!!!)skratka, racionalizirati, olepševati, prikazovati na nek lahkotno brezskrben in "neozirajoč" se nase način. In seveda, ker sem hotela negirati svoj pristni odziv, so se potencirali dvojni občutki. Dobesedno razklano sem se počutila. In to samo zato, ker sem hotela preglasiti svoje notranje dogajanje. Postala sem razdvojena, razdražljiva. Dokler nisem pogledala, kaj se dogaja. In sem ugotovila, da SPET delam nekaj proti sebi. Spet skušam spregledati sebe. KDaj odreagirati in kako: to je tako splošno, da ne vem kaj reči. Po mojem je dobro odreagirati, ko nismo razdvojeni. Hvala ti za tvoja vprašanja. |
|
Title: Re: Kategorije Post by Miska on 16.09.2002 at 20:11:16 wrote on 16.09.2002 at 13:43:50:
bp… Ampak jaz še vedno verjamem, da znaš slišati svoje srce… Veš, kdaj ga slišiš? Takrat, ko se poglobiš in usmeriš sam vase. Ga slišiš. In verjamem, da ga znaš slišati tudi ti. Se spomniš občutka, ko si bil sam v sebi popolnoma miren in si enostavno s popolno mirnostjo in gotovostjo lahko samo sledil svojemu notranjemu glasu? Ko ni bilo nobenega vprašanja o kakšnem mačku ali kakšnih odvajalnih problemih? In to je bil tisti pravi feeling… Takrat je govorilo tvoje srce… Kadar pa se ti zgodi, da takrat, ko poskusiš slišati svoje srce, v sebi začutiš še razne dileme zaradi morebitnega mačka, odvajalnih problemov (kot temu rečeš ti) ali notranjega nemira (kot temu rečem jaz), ali kot je temu rekla Amstel: Amstel wrote on 16.09.2002 at 19:28:50:
potem so »na delu« tvoji vzorci, tvoja zavest in tvoja podzavest. Potem stopi v akcijo strah. In potem se je treba znati ozreti vase in se vprašati, kaj je bilo tisto, kar je vate vneslo ta nemir, kot bi temu rekla jaz. Ali strah pred tem, da boš imel mačka, ali strah pred tem, da boš imel odvajalne probleme, kot bi temu rekel ti. In je včasih to tudi težko ugotoviti. Če sodim po sebi, seveda. Čeprav, če izhajam ravno iz sebe, si skorajda upam trditi, da poznam vsaj veliko večino svojih strahov. In se mi kljub temu še vedno dogaja ta notranji nemir. Ko srce in podzavest kažeta v različni smeri. Takrat poskusim prepoznavati to, kar mi govori srce. Včasih falim. In grem še vedno nasproti svojim vzorcem. Ampak to je verjetno potrebno. Svoje vzorce moram preseči. S soočenjem z njimi. Z »vajo«, kot temu rečem jaz. Kar pa pomeni samo to, da se mi bo določena »vaja«, ki jo moram opraviti, da bom lahko stopila korak naprej, tolikokrat pripeljala na mojo pot, da jo bom opravila. Ponavadi z veliko truda. Dokler je ne bom, toliko časa se mi bo ponavljala. Ko se bom enkrat soočila z njo, ko si bom upala tvegati tudi bolečino (mačka!), ko bom to vajo opravila, šele potem bom vedela, kaj mi govori moje srce. In lahko stopila korak naprej... Uf, sem zabluzila? In spet ne veš, o čem govorim? m. |
|
Title: Re: Kategorije Post by titud on 17.09.2002 at 08:26:48 Quote:
Če bi bli kanali zanavnega, mislenega in emocionalnega kroga pretočni, bi bla ljubezen razodetje, ne pa kaotično čustvo, ki bi se ga blo treba bat pa naknadno racionalno razčlent pa sprejet al pa zavrčet. Šele zato, ker se kanali le delno pretočni, se pojavijo emocionalni pa razumski vzorci in pojmovne kategorije pa kar je še tega, ki ljubezen sicer naredijo razpoznovno, a jo hkrati ukrotijo, podredijo in vprežejo v interes. Quote:
Ta strah pa nezaupanje pred celovitim spoznanjem, ki ne dopušča nobene rezervne opcije, v katero bi se blo mogoče zatečt, če bi nas spoznaje razočaralo, je spet vzorec, ki je nastal iz naše tradicije delnega spoznanja. Ta strah so v evropski kulturi že razrešili s kultom viteštva, v katerem so ljubeznsko čustvo konvertira v lastno izkazovanje najplemenitijših čustvev in neutrašnih herojstev, ljubezen kot spoznanavna kategorija pa ostane v polju neuresničljivega. Ta kult ostaja v obliki domišljije v evropski duhovni tradiciji še vedno pa precej trdoživo, čeprav je pojm čustva pragmatična evropska filozofija kasneje umestila v pojm interesa. Interes naj bi bla tist idealen presek vseh spoznovnaih krogov, ki naredi čustvo obvladljivo , razum vpreže v konkretno stvarnost, zaznavo pa reducira na tolk, kolikor je takšen način procesiranja sposben prebavit. Lastno kreativnost jim priznava le na omejenem polju domišljije, kjer se čustva lahko mal zaromanticirajo, kjer razum lahko mal zakontemplira in kjer se zaznavno polje lahko tolk odpre, da mozak lahko gre mal bolj svobodno na pašo. Ta spoznavna formula deluje dost dobr še dons, amapak ma luknje, kot tud ti, bp, dobro opaziš, če ne si ne bi postavljal takih vprašanj, na katere ti tle trudmo odgovort. |
|
Title: Re: Kategorije Post by bp on 17.09.2002 at 10:49:12 Amstel wrote on 16.09.2002 at 19:28:50:
To je to. Pa nekaj časa, da se stvari, ki jih še sam sebi zamegljujem, razmeglijo in se pokažejo, kakršne že so. Sem pa prvič, ko sem bral stavek, da mora biti kontrolni stolp prijazen, prebral zadevo kot: "Kontrolni stolp mora biti prazen!" Potem sem prebral še titudovo pisanje o evropski tradiciji viteštva, pa nekje je še gape spet nekaj pisal o oshotovem bojevniku, pa tole, pa se mi je vse malo pomešalo, pa se mi je pojavilo nekaj vprašanj: Jolanda Čeplak je v enem intervjuju na vprašanje, zakaj je tako dobra, oz. kaj jo žene, da dosega tako dobre rezultate, odgovorila, da je to zato, ker je tako zajebana do same sebe. Vitezi, ki jih omenja titud so morali vsake toliko s konjem, kopjem in mečem po deželi, pa najt in pobit kakšnega ogenj bruhajočega zmaja, če so hoteli vzdrževati tisto predstavo o romantični viteški ljubezni, ker bi bili sicer samo še bluzerji, trubadurji pa so morali zložiti vsaj kakšno prelepo pesmico, sicer tudi oni sami sebi niso mogli upravičiti svojega statusa in in je njihova motivacija postala samo še forma. Gape pa pravi, da je za uspešnega bojevnika treba ugasniti notranje dialoge in monologe in delovati. Vsi ti pa divjajo skozi življenje in morda zgledajo, kot da so obsedeni in ne čisto pri pravi. Po drugi strani je cel kup naukov, ki se koncentrirajo na uskladitev, harmonijo posameznika z okoljem. Skozi najrazličnejše tehnike, šole, učitelje, nauke. Vsem je skupno prilagajanje na trenutno stanje, na trenutno okolje. Ki pa se tako ves čas spreminja, tako da je to nenehen proces. Skupna lastnost vsem tem rečem je bolj ne-akcija, no-thing-ness, notranji mir ipd. In prijazen kontrolni stolp, ki to omogoča in morda včasih vodi v pretirano pasivnost. Obsesivno delovanja, kot ga je zmogel veleumni vitez Don Kihot iz Manče, in popolna pasivnosti osebe v globoki meditaciji, sta oboje ekstrema, v enega pripelje prestrog kontrolni stolp, do drugega pa tisti preveč skrben in prijazen. Vendar lahko preko obeh ekstremov lahko "z revolucijo" prideš do praznega kontrolnega stolpa, ki ti omogoči stik s tvojimi impulzi, željami, čustvi, pobudami, tudi energijami, če želite. No pri meni zgleda še zmeraj vlada Ronald Reagan, ki je zaslovel s tem, da je kontrolorje, ki so hoteli štrajkat in zapustit stolpe, vklenil v lisice in prisilil, da so opravljali svojo službo naprej. No vprašanje, ki se mi postavlja, je, ali je res potrebno it skozi enega od ekstremov, da se vsaj včasih sprazni kontrolni stolp? Ali to velja samo za tiste, ki se ne znamo prepustit in živet. lp bp |
|
Title: Re: Kategorije Post by bp on 17.09.2002 at 11:15:25 Miska wrote on 16.09.2002 at 20:11:16:
Miška, hvala za tvoj odgovor in za tvoj trud, sem ga bil zelo vesel. Mislilm, da te razumem. Ampak tale stavek "Mislim da ..." skriva eno epistemološko zanko, saj bi, če bi bil prepričan, da te razumem, potem to tako napisal. Vendar sem napisal, "mislim, da", kar pomeni, da v to nisem prepričan. oz. da celo da do neke mere verjamem, da te ne razumem. In ker delnemu razumevanju težko rečem razumevanje, to verjetno pomeni, da te ne razumem. Skratka, pazi se tistih, ki ti pravijo: "Mislim, da te ljubim." Lažejo, kot pes teče, pa ne samo tebi, ampak celo samemu sebi. Uff, sem zabluzil. In ti veš, o čem jaz govorim? Just kidding. I think. lp bp |
|
Title: Re: Kategorije Post by titud on 17.09.2002 at 11:17:26 Quote:
Pretekla stoletja so nakopičila številne reprezentacije ljubezni in tudi v 20. stoletju se ljubezen pojavlja kot ena najpogostejših tem literature, umetnosti, popularne glasbe in fikcije, v zadnjem času pa tudi v raznovrstnih medijskih produktih: od filmov in oglasov, časopisnih podlistkov do pedagoških televizijskih programov in 'soap oper'. Kultura s tem, ko govori in piše o ljubezni, oblikuje predstave in verjetja o ljubezni in s tem pripravisvo je člane na izkušnjo ljubezni ter druge pojave in odnose v emocionalni sferi življenja. N. Luhan je v svoji študiji o ljubezni pokazal na obstoj kulturnih navodil, v skladui s katerimi čustvo izražamo, oblikujemo simuliramo, pripisjemo drugim, da ga imajo, ga tajimo in se z vsem tem pripravimo na posledice, ki jih sproži, če se taka komunikacija tudi udejani(...) Prav množitev pomenov, zasidranih v kodi, omogoča učenje ljubezni, interakcijo njenih znamenj in sporočanje globokih čustev s pomočjo znakov; in prav koda omogoča oživljanje diferece in poveličevanje neizpolnjene ljubezni. Verjetja o ljubezni sooblikujejo ljubezen kot emocionalno izkušnjo ter vzorce romance in šrše vzorce delovanja. A. Jaggar trdi, da nimamo nobenega dostopa do lastnih čustev ali čustev drugih, ki bi bil neodvisen in neposredovan z disurzivnimi praksami dane kulture(...) Tako je ljubezen mogoče proučevati le skozi načine, na katere se o njej govori in piše. Kulturne reprezentacije nam ne povedo le to, da smo zaljubljeni (napr. ko nam pokažejo, da je ljubezen možna le med določenimi vrstami ljudi in v določenih vrstah okolij), ampak da nas za to (čustvo/vanje) tudi usposobijo s tem, da nam pokažejo, kaj pomeni biti zaljubljen, da nas naučijo ars amadi (npr. filmi). Ljubezen postane življenjska veščina s pomočjo sistema pomenov, besednjaka diskurzivnih konvencij in norm, ki jih razvija kultura. Da ljubezni ni mogoče razumeti brez povezave zrazličnimi diskurzov o ljubezni je zelo dobro zaznal že La Rochefocault, pisec iz 17. stoletja, ki je zapisal: So ljudje, ki se nikoli ne bi zaljubili, če ne bi slišali govoritio ljubezni. Ljubezen je kulturni fenomen. V nekem smislu je vse tisto, kar ljudje verujejo, da je. Ob predpostavki, da ljubezen ni (v celoti) naravno čustvo, ampak v (v veliki meri) produkt kulture, postanejo nesmiselna vprašanja kot so: 'Kaj je ljubezen?', 'Kakšna je prava/resnična ljubezen?'. Z drugimi besedami, vprašanja o bistvu ljubezni je smiselno opustiti ob upoštevanju dejstva, da je ljubezen skoz stoletja podvžena različnim interpretacijam. Dsikurz zastopa čustvo prek drugih (predhodnih) reprezentacij, njegovo razumevanje je vselej posredovano s predhodno reprezentacijo čustva. Nova palst razumevanja, ki o doda, širi, spreminja in zapleta razumevanje ljubezni. Nalaganje številnih plasti sedimentiranih razumevanj (pomenov) ljubezni otežuje neposredno soočanje s tem pojavom, kar bi v postmodernem jeziku pomenilo, da se realnost trasformira v hiperrelanost. Ljubezen je mogoče prepoznati, označiti in izraziti le s pomočjo standardov, ki jih oblikuje domena hiperrealnosti. Dobrodošel, bp, v tem postmodernem svetu hiperrealnosti, v katerem veljajo specifični standardi prepoznavanja/označevanja/spoznavanja. |
|
Title: Re: Kategorije Post by Edi on 17.09.2002 at 11:33:28 Quote:
Odpiraš se takrat ko se hočeš, sej o tem mamo cel kup primerov, ki smo jih že na tem forumu dal skoz. Jih ne bom ponovno omenjal, da ne bo kdo reku, da se sklicujem nanj. Jest sem za sebe ugotovu, da kar fino zadanem, ali uganem, ali dobim odgovor, če oseba sama odpre sebe, sem jest samo posrednik, in od kje mi odgovor pa ne vem. Zadnji takšni je bil Karlu. Mogoče si opazu, da sem ga fehtal za roj. Dan sina. Kako je potekal dogodek. Sta prišla s punco na piknik v soboto in med debato sem enostavno reku v četrtek se bo rodil in se je. Zakaj četrtek, kako sem dobu ta dan, sam ne vem. Sem se dolg cajta spraševal, kdo za boga mi je odgovor spustu skoz usta, pa ga nism najdu. In še mnogo takšnih zadev, o katerih pa zaradi narave in zaupanja do teh s katerimi se pogovarjam, žal ne morem govort. In so vprašanja o prihodnosti, ki jih razrešim, pa ne jest, ne moj razum, enostavno neka zadevščina uleti in povem, brez razumskega razmišljanja. Sem o tem že pol leta nazaj tud pisal, pa se je zdej spet potreba po tem pojavlja. In kar lahko zatrdim je to: da to lahko povem le takšnim, ki brez strahu želijo to tudi slišat in seveda ne manipulirajo s tem ali verjame ali ne. In več ko je manipulacije zravn, bolj se lahko zmotim. Enako sem RESPECT-u namignu, da vem stvari, pa lahko povem le tok kot sem. Tako navodilo sem dobu, da lahko povem da vem, kaj pa vem, pa ne smem. Sej je meni tud smešen, zakaj tako, vendar dokler spoštujem to kar začutm, preberm, je to tko. In za konec, le tist ki je iskreno, brez dvomov, brez preverjanj pripravljen dobit odgovor, ga je še vedno dobil. Quote:
in ne jemlji oz. razumi, da bo MENI kaj pomagalo, jest ne pomagam, jest delujem. To je tist point. Jest sem dva. Tisti del ki ve, ki se ga ego zavedam, in tisti del, ki občasno zakumunicira navzgor, bi si z gapo.vo slikco pomagov ki si jo vidu, Meni osebno ko tebi odgovarjam nima kej pomagat, služim le namenu, in videnemu vprašanju. Sva se tle srečala, in nebi zdej filozofiral v nedogled kako, zakaj, s kakšnim namenom. Na tebi je da se odpreš al pa ne. Ampak ni odpreti se, delat nov leksikon, pa novo študijo. Hec je v tem, da mnogo ljudi čutim tako ali drugače, vem za njihove probleme, pa mislijo, da ne vem. Ampak prvo se morajo oni sami odpret, potem mi je dovoljeno da jim povem naprej. Dokler pa za vsako ceno branijo svoj egič, manipulirajo, odrivajo, (tko kot seveda tudi jest sam) pa mi ni dovoljeno. Quote:
3. Zdej veš da razlike med ljubeznijo in ljubeznijo ni. Če le malo razumeš kaj so hoteli povedat vsi veliki misleci, modreci, razsvetljenci. Ljubezen je ena sama. Le človek jo je zaradi ego, potreb malo predelal, v sebi uporabno obliko. Kaj pa je kamenjanje ženske tam doli v Nigeriji? Čista predelava pojma o veri, na svoj mlin. Zakaj ne kamenjajo tistega ki je tudi spal z njo? Zakaj ob tako sveti prepričanosti o bogu in ne vem kakih verskih izpadih ne ljubijo, ampak mečejo kamne? Rabjo to za potrditev in kontrolo ljudstva, v biti za potrditev svojega ega. Quote:
4. Zakaj malo kategorij. Ja zakaj bi jih pa rabu 100 in 100 in še dodatno človekov um obremenjeval. Le zakaj, jest v tem ne vidim nobenga smisla. Sploh pa govort in definirat stvari ki jih moraš čutit. Ljubezen je ena sama. In dokopat se do te ene same, je dost dela. Vse ostalo so blodnje. Ljubezen razkosat na miljon podtonov. Tko kot je bela barva bela, je črna črna. Sej se lahko ukvarjaš s tem, pa bo življenje minilo in šlo, pa na boš velik novga odkril. Delej na tem pa bo čist dost. Quote:
5. Ja razlog je ljubezen sama po sebi, In to je zadost velik razlog. Quote:
6. Kako ljubiš vse? Jih pač ljubiš, sem to že parkrat povedu, ampak zgolj iz razumevanja prebranega. Ker jest tudi še vedno ne ljubim vseh. Sem pa parkrat to začutu, en tak moment, ki je začetek, približek tega. In takrat se ne spuščaš več v seciranje. Ljubezen pač ni za secirat. Žal. Ljubezen je za čutit. In dokler se temu upiraš, ti in vsi skupi vam tle ne morem pomagat. Lahko se edin potrudim in zrihtam pogovor z enim mojstrom. Quote:
7. Erotika je erotica, spolnost je spolnost, partner je partner, ljubezen je pa ljubezen. Evo to je čist jasno. Ne vem, men je tukaj vse jasno. Res, ne vem kaj komplicirat. |
|
Title: Re: Kategorije Post by Edi on 17.09.2002 at 11:33:49 Quote:
8. Ja madona čustvo je čustvo, je tisto kar čutiš (ljubezen, sovraštvo, srd, jeza, žalost, hrepenenje, veselje), Občutek pa je, da nisi prepričan v neko dejstvo, ki se pojavlja. Imam občutek, da me sosed izkorišča. – torej še nisi definiral nekega dejstva. Imam občutek, da bom zadel sedmico na lotu. Ja besede v stavke rukn pa boš dobu razlago, če ne gre pa v SSKJ. Zdej bom temu počas reku, Mam občutek, da me mal zajebavate. Občutek je prej povezan z nekim predvidevanjem. Lahko pa da se globoko motim. Quote:
9. Z občutki, kaj nardit. Iskreno vprašat tistega, zarad kerga imaš občutke. Razrešit dilemo. Jest že miljonkrat pravim. Dejmo najprej razrešit ljubezen pa bo potem vse razrešeno, vi pa stalno nabijate, nabijate miljnone in miljone pojmov. Pa sploh ne gre za razreševanje pojmov, gre za razreševanje trenutka in biti v njem. Potem je vse. Ja drugač vam res ne morem povedat. Res ne. Se žal zlo izogibam vseh religijoznih prijemov, ker so le slabi, zastareli pripomočki. Ker res ne rabiš eno novo zadevšno odpirat, kot življene pogledat iz življenkske plati. Quote:
10. Ja sebe opazuj, pa sočloveka, pa boš najboljše rešitve najdu. Ni recepta, tega res ne razumete, ni ga. Ker če bi bil, nebi bli tukaj kjer smo. Kako to ljudstvu ni jasno. Je le vse in nič. Je le življenje in smrt. Ni reinkarnacije, ni Boga, ni razsvetljenja, ni duhov, ni Angelov, ni čaker, ni jih. To so le pripomočki za jebeni razum. V čisti zavesti samo si. Vsi tisti dodatki so le primomočki, še najsmešnejši mi je zen, ki se poslužuje totalno odbitih pripomočkov. “Misli na neslišni zvok” Misli na bas bravo”. …. Quote:
11. Ni odgovora. S tem iskanjem in vprašanjem samo zaposluješ um, Da mu ni dolgčas. Ko si tukaj, zdaj, te briga zakaj je sosedov maček pojedu kanarčka. Veš. Ker je bil lačen. Zakaj bi zdej neko filozofijo tle razpredu. Da je to zato, ker se v možganih mačka, sprožijo procesi, ki zavohajo, al kaj jest vem kaj. Če hočeš živet, potem ne seciraj. Evo, seks je osnovni pokazatelj, da ga ne moreš secirat. Al je, al pa ni. Vse blodnje okrog, vse igre, vsi pripomočki le začasno odpravijo težavo. Zakaj? Ker nategneš um, za neki cajta, ampak problem še vedno tiči globoko v tebi. In seks je seks, ni nič drugega. Je prva predaja, ki jo človek da lahko iz sebe. Pa majo dons ljudje s seksom take probleme, da mi je včasih že kar smešn. V pojstlo prinesejo cele kariere, cele banke, cele pogodbe, ja jest bi res težko seksov, če bi moral prej ne vem kake moralne igre poslušat. Se predaš ali ne. Začutiš ali ne. Quote:
12. Pomembno vprašanje je. Katero opravilo je najpomembnejše, katera oseba je najpomembnejša in kateri je pravi trenutek za to opravilo v življenju. Odgovor je sila enostaven. Najpomembnejše opravilo, je tisto ki ga točno zdele opravljaš, najpomembenejša oseba je tista s katero si ta trenutek. In točno ta trenutek je najpomembnejši. Evo tko, upam da sem kaj razjasnu, je to le moje mnenje, je to le moj vpogled. |
|
Title: Re: Kategorije Post by bp on 17.09.2002 at 13:00:42 Gru Gru wrote on 17.09.2002 at 11:33:28:
Ad 1. Mislim, da oba ugotavljava enako, glede odpiranja. Če kdo počne kaj nasilo, lahko potem še dolgo kakšen NMA po forumu straši. Zdaj pa mene pri tej točki zanima, s kom manipuliram? S tabo, s sabo ali s kom drugim? Katere metode manipulacije uporabljam in kako? Se tega očitno sam ne zavedam, ti pa se očitno jih in jih prepoznaš, saj jih omejaš, tako da mi boš lahko na to odgovoril, če boš le hotel odgovoriti. Quote:
Quote:
Ad 3. Edi, tega še vedno ne vem. Če bi to vedel, ne bi spraševal. Tvoj odogovor in tvoja gotovost še ni moja gotovost. Tudi vsi veliki misleci mi niso pomagali rešiti moje zmede. Sicer pa se tudi tebi zahvaljujem za tvoje mnenje in odgovore na različna vprašanja v tej debati. Še posebej za tisti zadnji krepko natisnjeni stavek. lp bp |
|
Title: Re: Kategorije Post by titud on 17.09.2002 at 13:37:04 Quote:
Kulturne reprezentacije kažejo na stopnjo 'konceptualne pozornosti' ki jo kultura namenja emocionalnemu življenju in njegovi pestrosti/zapletenosti/pretanjenosti. Kultura lahko olajšuje ali pa zavira priznavanje velike večine čustev, kar se odraža tudi v bogastvu ali skromnosti jezika. Kolikor bogatejši je jezik za označevanje/prepoznavanje/izražanje/ nekega čustva v dani kulturi, toliko več znanja o njem imajo na voljo tisti, ki govore jezik te kulture. V danem besednjaku s lahko torej neka določena čustva obdelana v večji meri kot druga. Večjo stopnjo leksikalne obravnave dosegajao tista čustva, ki so predmet velikega družbenega zanimanja. Medtem ko obstaja v danem jeziku bogastvo izrazov za določeno čustvo in njegove različne vrste, ostajajo določeni drugi emocionalni pojavi brez posebnih besed, neimenovani, brez pomena.Meje jezika čustev pomenijo meje mojega emocionalnega sveta. Odsotnost/pomanjkanje/nedostopnost besed omejuje možnosti artikulacije izkušnje/prepoznavanja/identificiranja/sintetiziranja določenih občutij in čustevv notranjosti subjekta. Drugače povedano, otežen je dostop do lastne čustvenosti, govor o lastnih čustvih in njihova elaboracija na ravni spomina. Zmanjšana pozornost do notranjih pojavov in stanj omejuje emocionalno izražanje in možnost njihove javne artikulacije. Izkušnja nepoimenovanega oziroma nekonvencionalnega čustva je neartikulirana, nepopolna izkušnja. Artikulacija emocionalne izkušnje je možna šele z razvojem terminologije čustev. Oblikovanje jezika in pomenov pa ni v dosegu individualne moči izoliranega subjekta, ampak je vselej produkt drubenih sprememb. Izahaja iz družbenega procesa, v katerem večjo število ljudi okriva/osmišlja/poimenuje svoja čustvav družbenih interkcijskih odnosih v katere so vpleteni. Čeprav kristalizacije nejasne gmote občutij ne pomeni vedno difereciacije predhodno neposananih oziroma novih čustev, pa v pricipu ni neke predobstoječe čustvenosti, čustev, ki so vseskozi prisotna in čakajo zgolj na to, da se jih enostavno odkrije in poimenuje. Se pravi, bp, dilema ni v tem, da ljubezen kot taka je, le zment bi se moral, kaj je za nas, kaj nam pomen. S tem, ko se menmo o nej, jo hkrat soustvarjamo tkorekoč iz nič. Smo neomejni kreatorji, zato se nč bat posegat v neizrekljivo, pa če tud si tega pol ne zmoremo predočit drugač kot hiperrealno. |
|
Title: Re: Kategorije Post by bp on 17.09.2002 at 14:20:07 Hej titud, Tole si pa zelo lepo artikuliral in zapisal. Nimam kaj za dodat, samo za občudovat. Zdi se mi samo, da se s tem, kot si to že ti prej ugotovil, ne bodo strinjali vsi. Amstel zgleda lažje živi (nimam dobrega prevoda za coping with) z mešanimi občutki kot jaz, tako da ne vidi posebne potrebe, da bi dalje analizirala in poskusila formulirat kakšno posebno strategijo ali akcijo za razrešitev situacije. Ta pride sama po sebi, ko razišče in odkrije pravo naravo svojih čustev. Njen odgovor predpostavlja, da svoja čustva čuti, in tudi razume, da je samo vprašanje časa in iskrenosti, da postanejo jasna neposredna in ji spet dajejo dodaten zagon. Edi trdi, da je ljubezen ena in velika in nediferencirana, vsaj on jo občuti kot takšno. Oziroma si jo želi občutiti kot takšno. Vsaka diferenciacija je po tem občutenju nepotrebna. Mene mešani (neimenovani, nejasni) občutki zavrtijo na mestu. Me pustijo razdvojenega, nemirnega, začutim potrebo poseč v vse tisto neimenovano in neizrekljivo, potrebujem nekaj, kar me bo potegnilo naprej. Se mi zdi, da če jih osvetlim, če se jim kdaj prepustim, bom enostavno bolj zadovoljen in bolj srečen. Zato se bom še kdaj poskusil spustit v neimenovano in neizrekljivo. A bom pri tem ustvarjal fikcijo in manipuliral, bom verjetno najbolje vedel sam, saj bo meni najbolj jasno, koliko energije oz. navdušenja lahko iz tega dobim. Z manipulacijo najbrž bolj malo. Mi je bilo všeč, ko je Amstel (in drugi) napisala, kaj jo privlači in se ji zdi erotično. Bi lahko poskusili tudi še kakšno drugo svojo osebno predstavo delit. Pa kakšno zmedo razčistit. Pa ti, titud? lp bp |
|
Title: Re: Kategorije Post by titud on 17.09.2002 at 15:05:23 Quote:
Ti kar očuduj, bp, samo ne mene, jest sem to prepisal iz knjige Usoda čiustev v zahodni civilizaciji od Zdenke Šandl. Se je pa zahvalt naključju, da se mi ravno te dni valja po rokah, ko si ti ta vprašanja zastavljaš. Si pa mal lastim neih zaslug, da sem te na postavljanja teh vprašanj mal tud jest zaplejal, ko sem kje drugje spoznaja iz te knjige bolj zakomuflirano kot svoja predstavljal. Moji so samo boldirani zaključki, ki po moje niso čist za lase privlečeni in me postavljajo v kontekst, kot ga ima zate pa kot ga je tud zame imel pa še ma edi pa kot ga imaš za naju pa vse nas tud ti, bp: da odkrijemo, kar si (še) ne moremo priznat, pa da to sprejmemo. Kaj je to ne ve noben čist točno, zato se tle trudmo v to vsaj verjet, da obstaja, pa drug drugmu pa vsi skupaj za druge artikulirat. Mal nerodno, jebiga, so punce mal nervozne, ko nas gledajo, kako se matramo, pa bo že. Počas. Quote:
Glej, ta erotično/kreativni kompleks se jest trudm vzpredno s pisanjem na tale forum na en literarn način obdelat. Tle gor si le teoretično podlago tud z vašo pomočjo soustvarjam, zato se mi zdi, da bi si vse pokvaru, če bi se iz enega eseizma v literarturo tud tle gor preselu. Hvala za razumevanjem, bp, pa še kaj se oglašej, te je eno veslje brat pa polemizirat s tabo. Bo šiht že počakov, smo že dost ergije znajga zmetal, je čas da še kaj zase nardimo, se bo pol tud na eni večji kreativnosti pr nemu odrazl. |
|
Title: Če bi čutil, da se lahko z raketo Re: Kategorije Post by Anuk Karmen on 17.09.2002 at 16:10:09 wrote on 16.09.2002 at 12:30:56:
Zaustaviti hiperealnost? Ja ali ne in ob katerem pravem času? Quote:
Nisi razumel? A vendarle si pravilno zapisal. Quote:
Vsi tukaj gor od prvega do zadnjega se grejemo ob ognju; me pa tudi muči zahtevnost vprašanja in če se lahko tukaj tudi skurim potem, tko kot se lahko v RL, če verjamem enemu Ikarju? (pa ravno tega ne bi rada naredila, da ne bo pomote) Quote:
Sem že :) slišala, da obstajajo tudi moške cipe. A katera ve, ma kak namig, priporočilo? (Lahko tud na moj messenger) Samo to za zdaj Anuk Karmen. p.s.: a se s tako mrežo, kot jo mamo zdej tle gor, sploh še da kakšno ribo ujet :P |
|
Title: Re: Če bi čutil, da se lahko z raketo Kategorije Post by bp on 17.09.2002 at 17:09:12 Anuk Karmen, da te ne bom zdaj jaz citiral, saj veš: "You scared the ..." Me boš še spreobrnila nekega dne, če boš še naprej nadaljevala z zavidenjem in zavedenjem med ugotavljanjem razlik med zavidanjem in zavedanjem. Ampak imam zaenkrat še polno glavo opravkov s svojim kompliciranjem. lp bp |
|
Title: Re: Kategorije Post by Amstel on 17.09.2002 at 17:20:48 wrote on 17.09.2002 at 10:49:12:
Dragi bp, morda, morda pa to le ni slučaj (itak, da ni, hehe). In, se mi zdi prav zanimiva varjanta. Prazen kontrolni stolp. Predstavljam si takega, očiščenega, pospravljenega, z listkom na mizi.. "grem v life".. ;D Prijaznost kontrolnega stolpa sem mislila v smislu podpornega sistema. Ne (več) kot zateženega, kritičnega, predsodkanega.... itd. Glede manipulacije... mi pade na pamet le tole... manipuliraš iz strahu. Torej, se ti res ne izplača se potapljati v mešane občutke, ker boš (?) iz strahu manipuliral, ker se v njih ne znajdeš. Pač. To je tvoja realnost. Upoštevaj jo. ;) Kaj je zame ljubezen? ;D ;D ;D Ko vidim človeka mimo vsega. Ko pogledam mojo mačko in začutim v sebi ganjenost. Ko uspe priti na dan trenutek večnosti in sem spokojna. |
|
Title: Re: Kategorije Post by Jst on 17.09.2002 at 22:41:42 Hi, Sicer sem zdajle bolj preletel tole izredno zanimivo debato, pa upam, da bom zadel bistvo. Po moje je problem v tem, da ljudje zivimo vecinoma v sivini. Torej nekje vmes. Problem vidim v tem, da vedno dopuscamo rezervno moznost. Vedno je nekje v rezervi neki morda, mogoce, lahko da bi, itd., itd. Dejansko pa so stvari v svojem bistvu dosti bolj dokoncne, dosti bolj absolutne. Namrec, Fizicni plan kot tak si lahko interpretiras kot relativen, na ostalih plani pa relativnosti ni. Tam obstajajo samo absolutni pojmi. Ali si ali nisi. Mogoce si ali mogoce nisi tam ne obstaja. In ce ves, da se Zivljenje izliva v nas Fizicni plan direktno iz Custvenega plana s svojimi absolutnimi pojmi, ugotovis, da je tudi tukaj spodaj tisto resnicno bistvo neke stvari dejansko samo eno in kot tako tudi absolutno, ne glede na zunanji videz. Resnica je vedno ena. Resnica je absoluten pojem. Ne moreta biti dve resnici hkrati. To je neumnost. Za nas ljudi pa obstaja toliko resnic, kolikor je nasih glav. In v tem jaz vidim glavni problem tudi toliksnega nerazumevanja med ljudmi. Problem vidim tudi v tem, da si ljudje v svojem pomankanju poguma ne upamo tvegati, pa se hitro umaknemo v sivino, ko dopuscamo vec moznosti. Dopuscamo pa jih itak predvsem kot opravicilo za naso nesposobnost uravnavati poti, ko gredo malce po svoje. Po svoje pa gredo zato, ker svojega zivljenja nimamo povsem v svojih rokah. Pa pridemo v zacaran krog. Namrec, v bistvu se o ljubezni resnicno ne mores veliko pogovarjati. Ljubezen je po mojem mnenju absolutna in univerzalna na vseh planih nasega bivanja. Recimo, stevilke so tudi absolutne. Filozofirati o ljubezni je podobno kot filozofirati o tem zakaj je 1+1 = 2. Lahko napises knjige o tem, pa ne bos povedal veliko. Vendar, ker le malo ljudi posedujemo to resnicno ljubezen in verjetno predvsem zaradi zelje to ljubezen zacutiti, o njej tudi razpravljamo in filozofiramo. In to je OK. Vendar, po mojem mnenju tisti, ki to ljubezen obcuti in zivi, o njej ne govori, temvec po njej deluje. Ostali pa se cudimo, iscemo njegovo blizino ali pa ga preziramo. In to je tudi Ok, saj vse kar je vmes je zopet sivina, ki pelje zgolj v stagnacijo in neko inertno stanje, ko ne prides nikamor. Ne naprej, ne nazaj. To pa ni OK. Ljubezen kot instant custvo: danes te ljubim, jutri pa morda, je zagotovo nekaj kar to ni. Lp |
|
Title: Re: Kategorije Post by Anuk Karmen on 18.09.2002 at 01:33:14 wrote on 17.09.2002 at 17:09:12:
Bi citiral predvsem tud sebe in večnost in vesolje in to... kaj je zdaj za videt in kaj za vedet ??? ti že domače zveni; ne vem, zame je to situacija, ki je ne bi ponavljala v nobenem primeru, razen ko tudi zame vključuje življenjsko nujo. Quote:
Nak. Se pač u-do-jemava. Virtualy-hiperealno-mentaly in kar je še teh prilastkov. Prijatelj - si mi neprecenljivo odkritje - kot vodnjak iz Izvira. Tega bom strupila le pod enim pogojem, ker še tudi moram zarad sebe verjet, da je v pravi dozi zdravilen. Quote:
Uporabnemu "poenostavljanju" ob bok gre to - kolikor je le mogoče, vendar ne bolj...in prav ti si mi dal jasno vedet, da te lahko sprejemam kot odgovornega poslušalca. Zmorem pa to tko, omejeno, ker "zgovorno človeško telo je pomanjkljivo - vsebuje napako". Smo že tud ugotavljal, da je čar uvida je v njegovi totalni individualnosti...nepovezansti posameznikovih poti do spoznanja,...odsotnost medsebojne izmenjave informacij oz. komunikacije, saj veš. Amstel wrote on 17.09.2002 at 17:20:48:
Pomoje Amstel, smo samo v heavy-metall dilemi sposobni poslat kontrolorje u p...m.....pomeni take vrste situacijo, da pred tem kontrolorji eno resno obdobje niti pod razno ne razmišljajo, da bi bili sploh še kdaj prijazni. Quote:
Manipuliranje..ne nosi samo slabšalnega pomena, v svojem nasprotju pomeni nič več kot rokovanje, določeno uporabo z aktivnostjo, morda delovanjem. Seveda je včasih to povezano s strahom, največkrat pa ne, posebej še, če so tako temeljito razdelana kot jih izrazi bp. :) Čustva imamo zato, da jih izražamo, tudi ljubezenska. Ker na ta način dajemo možnost, da omogočimo rast. Tako sem jest dojela namen tega topica. In Edi je dodal lep stavek: kdor se je res pripravljen naučiti, bo našel učitelja (nekaj takega). Učimo se itak celo življenje. Ampak čustva imamo zato, da jih izražamo. In sprejemamo. Ali oboje; pa zato še niso instant ali bolna, Jst. pozdrav od Anuk Karmen p.s. sem razširila zgoraj misel z namenom večje razločnosti. |
|
Title: Re: Kategorije Post by Anuk Karmen on 18.09.2002 at 02:31:20 Živjo spet :) sem hotela še nekaj dodat zgornjemu postu, pa se bom vnaprej še posebej izogibala temu. Verjetno res nič nikoli ni dovolj dobro ali pa je to zelo zelo redko, premalokrat skratka. Spomnila sem se na eno predavanje na temo Wagnerjeve operete Tristan in Izolda (točnega naslova predavanja zdaj ne vem, dopišem). Je pa to tema velike ljubezni oz. "tistega" ljubezenskega odnosa, s katero so se napajali različni avtorji. Slavoj Žižek je prav lepo utemeljil in napeljal njuno razmerje na današnji (7 let nazaj) dojemljiv način in strnil s tole mislijo, kot temeljno dilemo v enem takem odnosu: "YOU MEAN ABSOLUTELY EVERYTHING TO ME, BUT I CAN SURVIVE WITHOUT YOU!" Kaj naj to pomeni? pozdrav od Anuk Karmen |
|
Title: Re: Kategorije Post by titud on 18.09.2002 at 09:02:11 Evo, jst, spet smo se znajdl v položaju, ko evropsko racionalistično tradicijo konvertiramo v ezoterično pa nazaj. Quote:
Bp bi rad iznašel formulo, kako si prikazat eno kategorijo kot nedvoumno in ekzaktno, tkorekoč abosluno veljavno, tud v fizičnem planu. Jest sem mu pokazal, da je to možno le skoz eno drugačno dojemnaje realnosti, kot smo jo sobosbni dojemat skoz evropsko racionalistiočno tradicijo. Da je to tradicijo potrebno presečt, če ne o enih absolutnih kategorijah sploh ni možno govort. Tud o taki njihovi absolutnosti, ki se odraža skoz usedline v trenutni opreditvi pojma skoz družbeno konverzacijo, ne. Če ostajaš znotraj evropske racioanilstične tdicije, je v bistvu ok, ampak si pol ujet v enem polju sivine, kjer so spoznanje npr. ljubezni edino oprimeljivi vzorci, modeli in življenski stili, ki so aktualni le tukaj in zdaj, ki se praktično dnevno spreminjajo glede na družbeno prakso, niso pa absolutno veljavni za vse čase in vse kulture. Absolutno spoznavnost je mogoče dosečt le, če se odrečeš klasičnemu pojmovanju realnosti, t.j le v eni drugačni obliki realnosti, recmo temu postmoderni hiprrealnosti. Ta, če jo gledamo iz stališča tud evropske spoznavne tradicije, za razliko od splošno veljavne vključuje tud evropsko ezoterično tradicijo, magijo oz. razdelitev t. i. relanosti na fizični, astralni in mentalni plan, vsak s svojimi spoznavnimi standardi, spoznanje pa je v umetnosti prenašanja oz. razlaganja zakonitosti, ki vladajo v enem planu, na drugega, v končni fazi na fizičnega. Fizičen plan po takem postopku pozna tud absolutne kategorije, vendar je kot tak drugačen od klasične realnosti po evropski racionalističn tradaciji, je zanjo neke vrste hiperrealnost. Skratka, če hočemo v fizični svet vpelat ene absolutne kategorije in se prebit iz enega polja sivine, moramo pristat na eno drugačno obliko od modernega pojmovanja realnosti, kot smo jo vajeni. Recmo temu, da je to postmooderna hiperealnsot, ki ma tud bolj popularne izpeljenake kot 'nova doba', 'new age' in kar je še tega, kar svojo novo realnost gradi ne evropski in vzhodnjaški duhovni/ezoterični tradiciji v kombinaciji z zanstvenimi spoznanji, ki relativizirajo objektivno spoznavno veljavnost znastvenih spoznanj samih. Poskus soustvarjanja take nove nad/realnosti je tud tale forum, ki je seveda le ena virtulna podpora, da kategorije zaživijo v absolutnem smilsu tud in predvsem v real-lajfu. Pa nč hudga, če se nam ta kaže kot nadrealen, enkart nam bo bo že postal tako domač, da nam tud njegovo kakršnokoli že poimenovanje ne bo več tuje. |
|
Title: There be dragons Post by bp on 18.09.2002 at 12:12:18 titud wrote on 18.09.2002 at 09:02:11:
Sekanje glav zmajem, tako himeričnim, kot tudi hipotetičnim in metaforičnim po mojem ne spada čisto v evropsko racionalistično tradicijo, mi pa noče iz glave. So bili časi, ko so zmaji zamejevali in omejevali prostor v katerem so živeli ljudje, tam kjer so domovali zmaji, tja se v evropski ne povsem racionalističnem prostoru ni hodilo. Tja so odhajali samo posamezniki, vitezi na svojih pohodih in namesto glav prinašali fabule o deželah tako fantastičnih, da si jih tudi L. Ron Hubbard ne bi znal izmislit, junaštvih tako pogumnih in dejanjih tako prebrisanih, da je vzdrhtelo srce še tako dične grajske gospodične. Pravzaprav so tja morali hodit, tako kot danes moramo hodit v službo, sicer bi se grajskim gospodičnam hitro lahko zavihal nos in bi ga obrnile drugam. H kakšnemu trubadurju naprimer, ki je pihal na, hmm, dušo bolje kot vsak vroč poletni veter. Pa vsake toliko so morali, tako kot menda Sv. Jurij, ferderbat oz. obglavit kakšno zaresno pošast, recimo kakšnega križanca med pobesnelim strastnim bikom in velikim strahom in tako omogočit ljudem, da so spet lahko živeli na nekam področju. Meni se zdi, da imamo tudi danes na kakšnem zemljevidu še vedno napise "Tam so zmaji" in pa pogumne posameznike, ki prinašajo zgodbe o različnih prečudnih in prečudovitih, že kar absolutnih rečeh (in planih). Pa zgleda, da ni še ta pravi čas, da bi se kakšen Krištof K. našel in namesto zgodbic še kaj bolj otipljivega nazaj prinesel, če bi že sploh nazaj prišel. Vsaj jaz ga ne poznam. Quote:
Bp bi raje pregnal kakšnega zmaja, tistega skrižanega, ki mu ne znamo dati drugačnega imena kot zmaj, čeprav je čudno biku podoben, ki se mu na pot postavlja, kot pa postal alkimist in iskal kamen modrosti, oz. počel podobne bolj ali manj eksaktne ali neksaktne (hmm, ezoeksaktne) reči. Quote:
No titud, a sem se kaj naučil, ali sem čedalje bolj lost case? Quote:
Quote:
lp bp |
|
Title: Re: Kategorije Post by Amstel on 18.09.2002 at 12:52:33 Gru Gru wrote on 17.09.2002 at 11:33:49:
Edi (madona), imam občutek, da nisi prebral vse debate. Ker to vprašanje glede čustev in občutkov je "dobil" bp v razmislek. Sicer pa vsi skupaj razmišljamo.... In..... kot pravi Sanja Rozman: Nikomur ne želim vsiljevati svojega koncepta, ker nisem popolna in lahko posredujem le svojo izkušnjo, ne pa večne resnice. Bp, toliko v reply glede "NMA". ;D |
|
Title: Re: Kategorije Post by Amstel on 18.09.2002 at 12:58:50 wrote on 18.09.2002 at 02:31:20:
Ne, ne, ne.... ne govori o veliki ljubezni ampak o veliki zablodi o ljubezni. govori o romanitčni ljubezni, katero marsikdo išče.... in nikdar ne najde... ker ne obstaja. |
|
Title: Re: There be dragons Post by titud on 18.09.2002 at 13:03:47 wrote on 18.09.2002 at 12:12:18:
A si bral Ime rože? Tle lahko prebereš en dialog http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=opens;action=display;num=22;start=60 V 13. stoletju se je stari pater jorge skliceval na boga, da je na nekatere listine treba napisat: hic sunt leons (tukaj se skrivajo zmaji/zveri). Ampak zanimivo, da so se zmaji tedaj skrivali v platonovi poetiki kot temljnem delu grške klasike, na katerem se je razcvetelo evropsko razsvetljensvo in pometlo s srednjeveško vraže/vernostjo. Dons bi zaščitniki moderne vraže/vernosti s takimi napisi na podlagi avtoritete razuma pač želeli označiti lisitine, ki bi nas utegnile okužit s postmodernim pojmom razsvetljenja. Vsaka doba ma pač svoje zmaje in svoje tragične junake, ki se z njimi bodejo. Je marx dobr napisal, da se zgodovina ponavlvlja, prvič se kaže kot tragedija, drugič pa kot farsa. Quote:
Smo izvoli, ampak se zavedaj, da obstaja resna možnost, da ne boš odigral kakšne heroične vloge v tragediji, ampak po vsej verjetosti kakšno klovnovsko v farsi. Quote:
Saj ni važn, kaj si zame. Ko in če boš sebe ugledal kot lost case, bo to šele prva stopnja na poti, da se spet najdeš. Quote:
Priznanje večplastnosti je ok., se je problem vseh plasti hkrat zavedat. Quote:
Saj smisel hiperrelanosti ni v tem, da je hiper. Hiper je po sili prilik, ker 'spodaj' obstaja še ena realnost. Ko une ta spodnje ne bo več, bo ta potreba po 'nad' odpala sama po seb, ne da bi se morala čemu odrečt. |
|
Title: Re: Kategorije Post by bp on 18.09.2002 at 13:41:33 wrote on 18.09.2002 at 02:31:20:
Anuk Karmen, mogoče gre za kakšno karmnično vez z eno drugo Karmen z radia, ki se tam eno majhno neskončnost dere "še in še". Ti pa spet. Pa spet ti. :) Quote:
Nak, bom umrl. Pa ne še zdaj. Tako kot bodo umrli pisci tekstov, kreativni direktorji in režiserji reklam. Si ves moj svet, pa vendar bi rad znova odkrival Ameriko. Nah. Si ves moj svet, a jutro bo prineslo nove sanje. Hmm, potem Tristan in Izolda, adijo, lep dan obema. Cc. Moj pogled se še vedno ustavlja na tebi, jaz pa se pri tem vzpenjam na prste, da bi videl čez. Ali vsaj skozi. Recimo. lp bp |
|
Title: Re: Kategorije Post by bp on 18.09.2002 at 15:04:17 Amstel wrote on 17.09.2002 at 17:20:48:
Mi je pa všeč tisti listek. Si ga bom tudi sam nalimal na hladilnik. Quote:
Ljubezen je. Pika. Za začetek. Ljubezen je beseda z osmimi črkami. Tako kot trgovina. Ljubezen je kemijsko neravnovesje v glavi, ki včasih postane kronično. Vključuje dopaminske šoke, norepinephrinske pretoke, adrenalinsko razbijanje srca, feniletilaminski čokoladni občutek blaženosti. Skupaj z oxytocinsko seksualno neracionalnostjo in navezanostjo, Ljubezen je - potovanje - enost (dveh komplementarnih delov) - norost (oz. bolezen) - magija (po metaforični strukturi, tako kot je ljubljena oseba metaforično navadno strukturirana kot lastnina, he he) Ljubezen je, ko nekoga spustiš predse. (Po krščanski tradiciji, titud) lp bp P.S. Sicer pa za neozdravljivo romantične, ki imajo po branju tega spiska malo podaljšan nos: http://www.rosebriar.uk.com/greetings/loveis.html Za vse, ki s tem niso zadovoljni pa: http://www.abcteachit.com/sb/1848.pdf |
|
Title: Re: Kategorije Post by Anuk Karmen on 18.09.2002 at 16:25:06 Tole si lepo napisal, bp. :) Ljubezen je. Anuk |
|
Title: Re: Kategorije Post by Edi on 18.09.2002 at 19:10:58 Amstel wrote on 18.09.2002 at 12:52:33:
NMA ? Kaj pa je to? New Mistery Association, he, he. In kot pravi Edi, nikomur ne želim vsiljevati svojega odgovora, pa če še tako zveni prepričljivo. Vse je še vedno debata in podajanje mnenj. Hvala Amstel, za opozorilce, ker vidim, da bi tudi sam moral večkrat uporabit SSKJ, sploh pri besedi MADONCA, ki zveni tako trdo in prepričljivo, samoumevno in dokončno. V bistvu pa ne mislim tako. Sem pa odgovoril na vprašanje o čustvih in občutkih, kot sem ga prebral, še enkrat:"Kakšna je razlika med čustvom in občutkom? (Amstel)" in sem na to odgovoru in res nisem prepoznal debatnega toka. |
|
Title: Re: Kategorije Post by Jst on 18.09.2002 at 23:35:45 Hi, Titud said: Če ostajaš znotraj evropske racioanilstične tdicije, je v bistvu ok, ampak si pol ujet v enem polju sivine, kjer so spoznanje npr. ljubezni edino oprimeljivi vzorci, modeli in življenski stili, ki so aktualni le tukaj in zdaj, ki se praktično dnevno spreminjajo glede na družbeno prakso, niso pa absolutno veljavni za vse čase in vse kulture. Tocno to sem mislil povedati, ko sem rekel: Ljubezen kot instant custvo: danes te ljubim, jutri pa morda, je zagotovo nekaj kar to ni. Ampak ljudje danes tega vecinoma ne locimo, pa potem neselektvino sprejmemo marsikaj, kot npr. Anuk Karmen ko pravi, da so custva zato, da se jih izraza Anuk Karmen, Seveda, se popolnoma strinjam s tabo. Custva so zato, da se jih izraza. Ljubezen, socutje, prijateljstvo, veselje itd., itd.. Ok, super, izrazaj ta custva. Ampak ali to velja za vsa custva? Kaj pa sovrastvo, jeza, nevoscljivost, zavist itd., itd.? Ali velja ta custva tudi izrazati v svoji polni meri v obliki v kateri se pojavljajo? Po mojem mnenju ni tako zelo preprosto. Ali se morda motim? Dobr jest pravim tako:" Ne smes jih izrazati, potlaciti pa jih zopet ne smes." Kaj zdej? Titud said: ...spoznanje pa je v umetnosti prenašanja oz. razlaganja zakonitosti, ki vladajo v enem planu, na drugega, v končni fazi na fizičnega. Fizičen plan po takem postopku pozna tud absolutne kategorije, vendar je kot tak drugačen od klasične realnosti po evropski racionalističn tradaciji, je zanjo neke vrste hiperrealnost. Tocno to Titud. V takih abstraktnih pogojih kot je npr. tudi nasa podzavest, se nas razumski pogled na zivljenje hitro zmede in postane neucinkovit. Vsakdanji primer so npr. sanje. Gre pac za govorico simbolov, ki z razumom nimajo dosti opravka, saj prihajajo iz podrocja nasega bitja/bivanja, kjer razuma ni. Bp, Se morda motim, ampak, a ti resno mislis, da so npr. v srednjem veku ljudje verjeli, da v votlinah prebivajo zmaji, ki bruhajo ogenj in ljubijo lepe princeske? A ti verjames, da so npr. stari Grki dejansko verjeli, da Meduza obstaja in da lahko Herkules dejansko dvigne 13,5 tone tezko vreco peska, ker se mu glih da? Lp |
|
Title: Re: Kategorije Post by bp on 19.09.2002 at 10:43:01 a_hero wrote on 18.09.2002 at 23:35:45:
Jst, Jaz si lahko še danes pogledam hinduizem, imajo vse kaste sicer skupno vero. Pa vendar vera, kot jo prakticirajo brahmani in pa vera, ki jo prakticirajo nedotakljivi, med njimi je cel kup skupnih podobic, cel aparat, kaj s tem počet je pa čisto drug. Eni so kreatorji, ki ustvarjajo, širijo, prilagajajo koncepte, slikajo podobice, drugi to sprejemajo in temu prilagajajo svoje življenje. Je podobno še marsikje drugje. Eni slikajo napise "tu so zmaji", slikajo slikice in zgodbice, drugi jim verjamejo in po njih ravnajo svoje življenje. Nekateri, seveda ne vsi, trdijo, da je treba izničiti svoj ego, samo z namenom, da bo za delovanje njihovega več prostora. A so vsi verjeli v Zmaje. Ne nekateri so. Nekateri so verjeli v čarovnice, drugi so jih pa zažigali, ker so one verjele še v kaj drugega ne samo v tisto, v kar naj bi. Eni verjamejo, da je globalizacija nujna, drugi to prepričanje ustvarjajo. Tretji verjamejo, da se je proti antiglobalizaciji treba boriti s protesti, četrti štejejo svoje lokalne dobičke, ki jih tako lahko ustvarijo. Znanost pa je tukaj seveda tiho. Milijon ekonomistov na svetu, pa skoraj noben ne more nič originalnega ali zanimivega na to temo povedat. Sicer pa vsak verjame v tisto, v kar rabi verjet. Lahko v vojno proti terorizmu, vojno proti mamilom in še marsikatere druge podobne novodobne verske zadeve, o katerih vzrokih se ne more spraševat. lp bp |
|
Title: Je podobno še marsikje drugje. Eni sRe: Kategorije Post by titud on 19.09.2002 at 13:22:04 Quote:
Bp, dobr si tole dvojnost razdelov, še boljš pa pragmatično razrešu: na ene pa druge pa tiste vmes, ki bi zadeve niti ni treba razrešit. Ampak tko razmišlja evropski racionalist: vsak družben pojav ma svojega konkretnega nosilca, njihov skupni interes se kot 'nikogršnji v celot' uresničuje skoz demokracijo oz. uveljavljanjem volje večine nad manjšino. Ideal je prit do unega vmes, bit 'nevtralni' znasvtenik, strokovnjak, ki tako najbolj učinkovito udejanja 'dogovorjene' interese. Taka dogovorna realnost na osebnebnem nivoju ne more dobro funkcionirat. Ta psiho shizofreno razkraja al pa razceplja v disocirane osebnosti, po katerih ma ista oseba lahko enkat tako tako, druič pa čisto diametralno drugačno stališče, ne da bi se tega sploh zavedala. Psiha rab trdno osnovo, pa magari če ta ni od sanj razmejena. Srednjeveška psiha ni poznala dogovorne resničnosti, ki cepi na za in proti, zato je bla sposobna brez sence dvoma združit zmaje in pricese, v religioznem smislu pa boga in hudiča. Nanje enako al pa clo bolj čvrsto uprla kot na se mi lahko na današnje večinsko prepričanje al na nevtralnost, ki mora nujno vsebovat vsaj skepso. |
|
Title: Re: Kategorije Post by Anuk Karmen on 19.09.2002 at 15:33:24 Na moji levi je zdaj en ptič na anteni in prav ugoden pogled skozi okno zato. Pa moram še mal komplicirat pa replicirat (prav mi je, sama sem začela z Žižkom). Quote:
V Wagnerjevi "Tristan in Izolda" operi ne gre za romantično ljubezen, pač pa za najbolj "resnično ljubezen" v boržuazno meščanski družbi; torej naši z zanemarljivimi popravki (v tem pogledu definitivno), s čimer sem imela priložnost nadgradit svoje znanje o tem. Slavoj Žižek pravi, da osnovno dilemo "nezmožnosti spolnega ljubezenskega razmerja" (podnaslov teme Filozofska vsebina Wagnerjevih oper) veže v sferah: - estetski (mojstri pevci) - etični (Tristan) in - religiozni (Parsifal). In naprej razvija takole: Zgodi se ljubezenska smrt, odpoved ljubezni. In kaj muči Wagnerja (se sprašuje S. Žižek)? Pravi da, 1. etični univerzum pogodb, ki je zastopan v dnevnem socialnem svetu, naprej 2. vseprevladujoča spolna strast in 3. poduhovljeno samozanikanje volje Iz tega izeplje, da je fantazmična logika današnjega časa - moško šovinističnega sveta, kot zgoraj: Absolutno mi pomeniš vse, vendar lahko preživim brez trebe. Histerična zagata - nevednost, ki izhaja iz vprašanja kaj sem jaz za drugega (subjekt izvirno ne ve kaj hoče), sledi: fantazma: Subjekt zve kaj hoče, ko realizira željo drugega; skozi fantazmo si zgradim odgovor, vendar ne kaj jaz hočem, temveč kaj hočem glede na to, kaj drugi hočejo od mene. Pravi da, histerična pozicija meščanske družbe ne izvira toliko iz prešuštva (Mdm Bovary) kot iz dejstva, da za masko stvari ni aduta brezmejne strasti. Iz tega sklepa, da je temeljni problem za to boržuazno meščanstvo dokaz, da prešuštvo ni mit - (nenapisan zakon), ni način preživtja pri meščanih. Potem se po Wagnerju in nemških idealistih naprej sprašuje ali je mogoče združiti ljubezen in zakon? Ni možno, odgovarja Wagner, ker: - sama oblast je vedno zamazana z neko obscenostjo, - gre za menjavo z neenakovredno pozicijo (ljubezen - zakon) in pri menjavi se zaradi neenake pozicije odpovemo menjavi sami. Žižek pravi, da Wagner obtoži družbo take menjave (temelječe na neravnotežju - njegov antisemitizem) ravno zato, ker je večno žensko temelj - ki jo moški prepozna v sebi in ~mora~ zanikati empirično žensko; vse ljubezni - spet po njegovem - temeljijo iz spolne ljubezni - je najvišja svoboda! Naprej razdela to v glasbi - drami; glasba je temeljna, ženski princip; tu nastopi moška beseda, ki poseže v glasbo; če glasbo prepustiš njeni logiki, da ne gre preko mere, poseže beseda. Wagnerju sinteza spodleti med dramo in glasbo, kar pa - pravi - ni neuspeh ampak Wagnerjeva največja resnica. Nagon smrti? V njem ni zanikano biološko življenje, ampak večen simbol. Paradoks je, da moraš hoteti kar je nujno, ampak ne moreš tisto, kar je nemogoče. Upam, da nisem kaj bistvenega izpustila, in s tem oškodovala avtorja. Sem se pa potrudila in izbrskala zapiske zato, ker se mi zdijo na tem mestu kar umestni. Titud, Jst? Tisto rdečo zgoraj sem spustila v eter, da jo imam možnost dopolnit. Pa če ne bi bila zmedena na cajte, bi jo že - samo bistvo ostane! Kar je bp hotel po moje povedat z osvajanjem zmajev je, da če se miti spreminjajo, realnost lahko obstaja. pozdrav od Anuk Karmen |
|
Title: Re: Je podobno še marsikje drugje. Eni sRe: Katego Post by bp on 19.09.2002 at 20:15:05 titud wrote on 19.09.2002 at 13:22:04:
Dobro veš, da vse stvari niso vedno tako transparentno uokvirjene, da se marsikaj iz družbenega diskurza umika na področja o katerih razprava ni mogoča, pa naj gre za mite ali pa spretno čustveno obtežene (framed) zadeve, navadno ovešene z vrednotami in svobodami in podobnim. Družbeni diskurz danes ni atenska agora, ampak medijska realnost. Če se je dalo eno do neke mere kontrolirat z vojaki, se da drugo naprimer že z reklamami. Zakaj Kitajci s tako silovitostjo preganjajo Falun Gong, ki je dokaj nenevarna verska praksa in skupnost? Sploh pa ni nevtralnih znanstvenikov, so samo bolj ali manj koristni in uporabni in tako tudi financirani. Quote:
Shizofrena so sporočila, ki jih vsak dan prejemaš, če pa že niso shizofrena, pa so nezadovoljujoča. Prvič je vseh sporočil toliko, da jih nimaš časa dešifrirati in drugič jim manjka en lep kos tvoje resničnosti, ker pač ta ne paše v nekatere okvirje. Tretjič skrivajo interese nekoga tretjega. Tako prideš ven iz kina in rečeš, da te je Richard Gere letos že ta tretjilč nategnil (velja predvsem za ženske), oz. da so te že ta tretjič nategnili z njim. Richard Gere se ni kaj bistveno spremenil vmes, režiserjem ni kaj očitat, so delo naredili profesionalno, ti pa se počutiš hudo praznega, ker ti film ni dal ničesar kar bi se te dotaknilo. Se človk boljš počuti včasih celo če gleda Dannyjeve zvezde na A kanalu (če zdrži več kot 1/2 sekunde), tam najdeš vsaj tolažbo, če prej ne bruhneš. Pa je po mojem prej problem v tem, da preveč zijamo v TV ali pa hodimo v kino, premalokrat pa s prijatelji na pivo ali s prijateljicami na kavo in se z njim, ali pa z ženo recimo pogovoril o vsem, kar se ti zdi zanimivega v življenju. Sem vedel, da ko bom začel z vitezi in zmaji, da bom nekje prišel do veleumnega plemiča Don Kihota iz Manče. Sem ta roman že najmanj ene štirikrat prebral, pa se še vedno včasih za trebuh držim od smeha, pa vsakič kaj novega v njem najdem. Ta je imel srečo, da bi lahko dokaj mirno odživel svoje življenje kot rentnik, pa je v dolgčasu naletel na viteške knjige, v katerih je bil svet bistveno bolj vznemirljiv, ljudje pa pravični in junaški, hudobci pa velikani inu pošasti. Prej sem že napisal, da je sporočil ogromno, pa da so shizofrena in nezadovoljujoča. Če k temu dodaš še eno strašansko negotovost pri njihovem dekodiranju, pa šele dobiš popolno sliko. Oziroma dobiš Radar Man-a, ki sprejema in lovi vse, ne zna pa skoraj ničesar razbrat, pa tudi Don Kihota, ki si je v končni fazi raje izbral paralelno realnost, ko je izbral gotovost, kot pa da bi se ubadal s takrat še bistveno manj hiper realnostjo. Oz. si je poiskal službo. Mu je že takrat postalo jasno, da moderen človek ne more bit brez službe, zgleda :) Don Kihota si ne moreš predstavljati brez Sanča Panse, v katerega svet zmedo vnese šele Don Kihot, pa vendar je ta že bil kondicioniran, da sprejme marikateri bullshit, tako kot je še danes marsikdo. Se ni prav nič spremenilo. Pa še rabil je službo. Skratka ne vidim kakšne razlike med bojem z mlini na veter in z bitji na astralnem nivoju. Vidim pa potrebo kontrolirat ideje in komunikacije, ter skozi to tudi ljudi. Ker je brez dominacije idej in konceptov skoraj nemogoče doseči popolno dominacijo. Ljudje morajo biti zato pripravljeni verjet in sprejet zato marsikaj hudo čudnega, ali pa se srečevat s problemi. Problemov, ki se bodo pojavili jutri ne bomo vedno mogli rešiti s koncepti in orodji, ki jih poznamo od včeraj ali celo od predvčerajšnjim. Je srednjeveški svet v slikanicah, ki jih gledamo morda res videt z veliko manj problemi in dilemami, ampak tudi kakšni Hollywoodski filmi niso pri tem tako slabi :) Zato se lahko zanesem predvsem nase in na ljudi, s katerimi se ujamem. In poskušam sidra izpuliti iz drugih realnih svetov, da bi lažje navigiral v tem hipersvetu. lp bp |
|
Title: Re: Kategorije Post by Jst on 19.09.2002 at 22:15:00 Bp, Zelo dobro si to zgoraj povedal, ampak vseeno… Mislim, da je precej neprimerno primerjati simbolizem srednjega veka in simbolizem sodobnega casa, ki ga zivimo danes. Na tvoj morebitni zakaj si si pa kar sam odgovoril. Kaj je sodoben simbolizem? New age s svojimi 3-4 dnevnimi delavnicami in certifikati za 45.000 sit po koncanem solanju zagotovo ne. Verstva? Npr. hinduizem, krscanstvo, islam. Ne. Se celo psihologija, bolj ko prodira v globino cloveka ne. Scasoma tudi psihologija postaja vedno bolj in bolj misticna, to pa zagotovo ni sodoben simbolizem. Sem bral, da so strokovni sovrstniki Junga na koncu obtozevali misticizma. Sodoben simbolizem so dejansko reklame, videospoti, ekonomija, moda in sodobna umetnost, ko je dovoljeno in sprejemljivo dobesedno vse samo, da vsaj malo sokira in s tem proizvaja na koncu vedno denar. Si zelo dobro rekel, kako zenske pridejo ven iz kina nepotesene, ker jih je Richard Gere nategnil, ampak njim pa ni prislo. Tako je tudi s sodobnim simbolizmom, s sodobnim racionalnim pristopom k simbolizmu. Danes razum kroji simbolizem. Simboli pa so govorica podzavesti. To pa je tudi edini razlog, zakaj je sodoben clovek vedno bolj custveno nepotesen, osamljen, nesrecen itd., itd. Namrec, razum oz. zavest, kot jo uporabljamo danes, enostavno ni in ni zdruzljiva s naso podzavestjo, kot virom nasih custev. Ni zavest vir nasih custev, temvec podzavest. Ce pa dovolis, da ti fizicne, otipljive stvari krojijo custva, si ga pa itak nasrkal. In to ljudje, podvrzeni vsem tem reklamam, modi itd., itd. tudi pocnemo. Nekateri se celo custvene termine, kot je npr. eroticno, generirajo zgolj z ocmi. Posledica je ta, da ljudje vedno bolj in bolj zbolevamo za psihosomatskimi boleznimi. V srednjem veku, pa pustimo vrazeverje ob strani (ce je to v tej debati sploh mozno) so ljudje ravnali ravno obratno. Dovolili so, da jim podzavest s svojo govorico kroji simbole. In te simbole so krojili, tako kot danes (inzenirji), samo najvecji strokovnjaki (svetniki). In ker je govorica podzavesti nekompaktibilna s govorico razuma je prihajalo do tako cudnih simbolik, kot so zmaji, himere, meduze, podvodni mozje, jage babe, angeli, demoni itd., itd. Ampak, simboli itak niso namenjeni razumu. Simboli ne govorijo nasemu razumu. Te trudi se razumeti simbolov, ker jih ne mores. Razum ti govori, da zmaji niso nikoli ziveli. Vsakdo to zavrne kot najvecjo neumnost, kar je tudi prav. In medtem ko inteligentno razpravljamo kako so zmaji bedarija, podzavest melje po svoje. To je tudi edini namen mitov, legend, pravljic. Ne da se jih razume, da si jih razlozis s razumom, temvec da se jih pripoveduje, podozivlja, jih pripoveduje otrokom, ki v svojem custvenem in neracionalnem svetu vanje tudi dejansko verjamejo. In v redkih posameznikih morda ti simboli pritisnejo na pravi vzvod, ko metaforicno zajahas konja in metaforicno gres na negotovo pot borbe proti mlinom, ceprav je okoli tebe varen, topel svet razuma, ko je vse logicno, pojasnjeno, razumljivo, predvidljivo, nacrtovano…. Zal se tega dejstva vedno bolj zavedajo tudi sodobni strokovnjaki za marketing, pa bodo po moje njihove reklame vedno bolj subtilne, vedno tezje prepoznavne in zato vedno bolj razdiralne za druzbo na splosno. Na custvenem nivoju seveda…. Hm…., OK…., vredu, pa tud na ekonomskem. Pa se nekaj naj ti povem za konec. Nas razum se je zacel rojevati pred cca. 500 leti, ko se je srednji vek koncal. Verjetno je danes blizu svojega vrhunca. Ne vem... Nasa podzavest s custvi pa je stara toliko kot clovestvo samo. Npr. cca. 20.000 let. Zato ne govori, da jutri ne bomo mogli resevati problemov s koncepti in orodji od vceraj, ker, ravno to bomo morali narediti! In ravno v tem tvojem racionalem zanikanju iracionalnega je tudi danasnji vir vseh sodobnih psihosomatskih bolezni, ki bazirajo, kot ime pove, predvsem na custveni bazi. Lp |
|
Title: Re: Kategorije Post by Jst on 19.09.2002 at 22:32:31 Hi, Sem se vsedel za racunalnik, natipkal post, ga poslal in potem prebral, kaj sem natipkal. Sem napisal dve stvari, ki govorita ravno obratno od tistega, kar sem hotel povedati, pa se moram popraviti. Jst said: New age s svojimi 3-4 dnevnimi delavnicami in certifikati za 45.000 sit po koncanem solanju zagotovo ne. No, v bistvu new age je sodoben simbolizem, ceprav pri svojem delu ne uporablja sodobnih simbolov. Jst said: Razum ti govori, da zmaji niso nikoli ziveli. Vsakdo to zavrne kot najvecjo neumnost, kar je tudi prav. In medtem ko inteligentno razpravljamo kako so zmaji bedarija, podzavest melje po svoje. Da bi zgornja trditev sledila mojemu bistvu, bi moral reci, ne da vsakdo to zavrne, temvec, da se vsakdo s tem strinja, kar je tudi prav... Lp |
|
Title: Re: Kategorije Post by Jst on 19.09.2002 at 23:35:36 Anuk Karmen, Pa sej o tem ti jest govorim, ko pravis: Pravi da, histerična pozicija meščanske družbe ne izvira toliko iz prešuštva (Mdm Bovary) kot iz dejstva, da za masko stvari ni aduta brezmejne strasti. Aduta brezmejne strasti ni ravno zato, ker si to borzuazno mescanstvo kreira custva s ocmi. Pa zato isce vedno nove ljubezenske veze, ker oci se hitro navelicajo, custev pa itak nikoli ne potesijo. Pac bistvo oci ni custvene narave. Zato pa ta filozof pride do pravilnega zakljucka, da presustvo ni nacin prezivetja pri mescanih. Tocno to, ker v bistvu bolj ko presustvujejo in na ta nacin iscejo strasti v sebi (torej nekaj cesar nimajo), vedno bolj znotraj sebe (custveno) umirajo. Saj skozi izkusnjo ubijajo se zadnje zelje po vedno lepsih materialnih vzorcih (npr. vedno bolj sexi deklicah) kot generatorjih delovanje (pa ceprav moralno pokvarjenega) v sebi. Na koncu se jim se presustvovati (torej sexati) ne da vec, ce potegnes logicen zakljucek. Pa zakaj morajo ravno presustvovati? Zato, ker so itak navajeni, da si kreirajo custva v materialnih pogojih. In kateri je najucinkovitejsi materialni nacin, da si kreiras custva? Jah, ta, da dobro mrho primes za rit, pa za joske in jo potem povalas. Presustvo je v tem smislu cisti materialni akt. In tako presustvujejo, ker porsche je zal predrag in tako upajo, da bodo vsaj na ta nacin vzbudili v sebi se nekaj custev, ki so jih njihove oci ze itak zdavnaj potopile. In tako tonejo vedno globje… Zato pa kristjani npr. metaforicno pravijo, da je devica Marija brezmadezno spocela Kristusa. Pa potem mescanska druzba tuli, da je to neumnost. Pa vsak ortodoksni kristjan ve, da pac vcasih je treba tud sexat, pa ceprav gre za uclovecenega Boga. Mal kompliciran ampak v bistvu cist simpl. Anuk Karmen, se nekaj me muci. Ne razumem zakaj naj bi bila strast tako nekaj pozitivnega. Bodi strasten, zivi strastnoi itd., itd. Namrec ziveti strastno je drugi extrem od ziveti racionalno. Ziveti strastno je zanikanje razuma, ziveti razumsko pa zanikanje custev. Strast kot prepotencirano custvo v bistvu le-to ubija. Bistvo je pa nekje vmes. Med custvi in razumom. Je pa res, da bolj ko smo custveno prazni, bolj se nam zdijo strastni ljudje privlacni. Vecji ko je minus, vecji plus rabi. Lp |
|
Title: Re: Kategorije Post by titud on 20.09.2002 at 09:21:27 Dobr da sem pocakal, da je jest povedov svoje. Ne morem skrit enga navdušenja nad tem, kako z racionalnim pojmovnim aparatom kreira ena novo realnost, v kateri se počutm tko domače, v kateri se tko ugnezdm, da se mi zdi, da ga bom s svojim packanjem po ekranu vse pokvaru. Pa kljub temu. Quote:
Bp, ko govorim o demokraciji pa stroki/znanosti, govorim o idealih, o tistem, kar si je naša racionalistična pamet edino sposbna sprejet kot tisto, okrog katerga se je v skrajni fazi sposobna organizirat in za kar naj bi se ji zdelo edino vredno in smotrno mobilizirat. Govorim o tem, da tud ti ideali ne nevtralizirajo več shizofreničnega dojemanja realnosti, da ne funkcionirajo več kot zatočišče pred shizofreno pragmatično medijsko skonstrurirano realnostjo. Da v tem smsilu vedno bolj tešilno delujejo (amerikanski) miti o boju dobrega proti in zlu, o prosvetljenem vladarju, ki je edin sposoben mejo med njima potegnt. Ta vladar upravlja z ukročenimi zmaji v obliki tehnologije (od medijev do orožja) in na ta način edino on zmožen uskladit medijsko realnost z ideali pravični družbeni ureditvi pod njegovo zaščito. Evo, smo že v enem mitu, postmoderni hiperralanosti, ki je ni mogoče zanikat, lahko pa da je nočmo priznat. Nas je prehitela po desni, pa če si še tako dealmo utvare, da mamo vse pod racionalno kontrolo, da je racio en garant, zarad katerga se nam ne more nč hudga zgodit. |
|
Title: Re: Kategorije Post by titud on 20.09.2002 at 09:22:06 Quote:
V tem, kar jst ugotavlja, tud jest vidim en argument, da enemu bušejanskemu globalističnemu družbenemu diskurzu ne moremo kontrirat z enim sklicevanjem na razumsko-razsvetljensko tradicijo, ampak je treba zgradit novega na artikulirani čustveno/razumski podlagi. Evropska racionalistična tradicija je namreč takrat, ko je k sebi pripustila čustva, te takoj postavla v en paralelen svet idealov, nesposoben da izživi samega sebe, kvečjemu na en tragičen wertherjanski način al pa je svojo nezmožnost utemljevala z donkihotovsko farso. Pišem o tem, da je tak način pojmovanja nseposbnosti izživetja čustev v real-lajfu po evropski racioanlisični trdiciji treba v postmoderni dobi presečt, ne pa restavrirat. Ene vrste restavarcijo, ki pa ni uspela prebit racionalističnih okvirov, jest vidim v našem pojmovanju gandhijasnkega nenasilja, ki se je še najbolj kazala skoz hipijevsko gibanje make love not war. Jedro tega gibanja je prešlo na psiadelike in v komuna ustvarlo svojo parelelno realnost in se v njej tud skurlo, na podobni poti pa je tud večina new agevskih pristopov, drugi pa ostajajo znotraj racionaliistične paradigme z namenom, da jo naredijo 'znosnejšo', kar me spet spominja na 'dolg pohod skozi inštitucije', ki ga je naprvla generacija '68 . Zame pri kreiranju postmoderne paraigme legitimen vsak pristop, ki je sposoben presečt racionalistično pojmovanje čustev kot kategorije, ki jo je je treba zatret, pokorit al pa jo odtujit v en paralelen svet. Zato je men bliz tud viteško pojmovanje ljubezni, ki je bil močan generator družbene akcije in je ljubezen v družben diskurz vpeljal kot legitimno kategorijo. Zato mi je bliz srednjeveško pojmovanje duše, ki čustva priznala za svoj legitimen del, jim priznala njim lastno naravo in z njimi vzpostavla enakopravno komunikcijo. Zato mi je bliz vzhodnjaška religioznost v smislu potovanja nazaj k enosti, ki se imenuje ljubezen. Zato verjamem, sem doživu že kup razodetij si na na njihovi podlagi skreiral kup teorij, da je ljubezen mogoče v celot realizirat tukaj pa zdaj. Me tako zaklinjanje na ljubezen ful spominja na samsonovo vero v razodetje skoz cerkev pa boga, v kateri 'tramasto' vztraja tukaj pa zdaj. Mi je bliz tud bp-jeva pa anukina skepsa, da je to sploh možno in jst-ova v bistvu racionlna razlaga, da tko pač je in da iz tega ni treba nobene mistifikacije zganjat. Se mi zdi, da smo vsak na svoj način kreatorji te postmoderne hiperrealne pardigme. A smo, a nismo, madona? Prznejmo si že to pa se po domače umestimo v njej! |
|
Title: Re: Kategorije Post by bp on 20.09.2002 at 11:10:17 Jst, Meni se zdi, da da nekatere stvari o našem razumu preveč razumsko poenostavljaš. V začetku dvajsetega stoletja, na vrhuncu dobe razuma, ki je hkrati tudi doba negotovosti, je bilo potrebno postaviti ostro razmejene kateforije, kot so razum, ego, id, ipd. Da obstaja podzavest ki je našemu razumu skrita, je bilo možno pojasnit samo z zelo jasnimi ločnicami, sicer bi to težko kdo sprejel. Te ločnicie pa so po interpretaciji nekaterih večne in neprmakljive, podzavest pa kar nedosegljiva. Čustva in razum pa so bili ločeni že nekaj stoletij prej, ko v instrumentalizaciji razuma ni bilo prostora za čustva. Danes celo spoznavna znanost ugotavlja, da ima cel kup hudo racionalnih mehanizmov, kot so spomin in na njem temelječa logika pravzaprav povsem čustveno osnovo, da je čustvena kontrolna zanka še kako udeležena pri pomnenju in osnovnem odločanju. Kot tudi lingvisti ugotavljajo, da so metafore in na koncu vseh metafor seveda naše telo tista osnova, na kateri spoznavamo in gradimo naše predstave o svetu in vsem. Meje se mehčajo, težko je reči, to so čustva, to je razum, to je podzavest, ker postaja jasno, da so interakcije med njimi številne in kompleksne in da jih je včasih težko ločit. (hmm, me je sponilo na tisto moje osnovno vprašanje v tej razpravi, bumerang, na eros, agape in philadelphio, ki so se kasneje združile v ljubezen, morda iz podobnih vzrokov, hmm, hmm, hmm) Edino vprašanje, ki se mi ob tvojem pisanju poraja pa je, ali je nezavedno bolje pustiti takšno, ali ga je potrebno čimbolj ozavestiti? Kam spada moje "razumsko" dešifrianje nekaterih simbolov? Kaj je torej to delo na sebi, o katerem se toliko govori na forumu? lp bp P.S. Aja, sploh ne delim tvoje predstave o sodobni umetnosti. Sodobna umetnost je praktično edino polje, skozi katero je danes mogoče dotakniti se nekaterih vprašanj in nekaterih tem. Pa seveda tudi marsikaj drugega pride včasih zraven, tudi to, o čemer govoriš ti. Ampak to po mojem mnenju prej spada v medijsko realnost, kot pa v sodobno umetnost. |
|
Title: Re: Kategorije Post by titud on 20.09.2002 at 13:39:43 Quote:
Če se spravljamo podzavestno ozaveščat, s tem to podzavestsno priznamo kot samostojno kvaliteto in v atonomno kategorijo, čeprav jo je 'umetno' ustvaru racionalizem na svojem vrhuncu, tam v obdobju freuda. Na tako kategorizirano polje podzavestnega se tako lahko spravmo le z racionalističnim pojmovnim aparatom, pa če ga še tako 'zmehčamo' s križanjem s čustvi. Kajti: tud čustva so pripoznana le skoz racionalni pojmovbni aparat, jim v racionalistični tradiciji nikol ni bla priznana samostojna vloga, tko kot jim je bla npr. dodeljena v jst-ovem astralnem planu. Kaj torej pomeni ozaveščanje nezavednega: nč drugega kot iskanje pa spoznavnaje pa raziskovanje tistih podtalnih tokov, na katerih temelji razumevanje naše realnosti. Ker razum določa kriterije, po katerih se bo razdovelo podzavestno, se v tem smislu še zmerom utrjuje na vrhu spoznavne verige. Je le bolj razumljen. V tem smislu je treba razumet oživljeno zanimnje za 'razumevanje čustev', za tako popularnsot psihologije in za množico uporabo psihoterapevstkih praks in pristopov, ki kao razkrivajo skrivnostne mehanizme delovanja naše psihe. Pa v vsem bogastvu psiho/ezoteričnega emocionalega izraslovja ne razkrivajo nč drugega kot ponotranjeno zrcalno sliko enih vzorcev, ki jih je v našem medijsko skonstrirani realnosti nič koliko, le da ji tam ne vidmo kot svojih. Ozaveščanje bi zato jest rajš pripoznal v smislu sposbnosti, da celotno vsebino pogojno rečeno zavestnega in podzavestnega, emocionalnega in racionalnega, procesiramo hkrat. Ko to probamo, vidmo da ne mormo, de je zadev preveč, da se je treba prej očistit. Pa ne tko, da se 'prefiltriramo' skoz razum, ki nas rad zapelje vstran, niti čez čustva, ki že po tradiciji popačijo samopodobo. Prečistit se moremo le skoz edin kriterij, ki ne more zatajit in je hkratno zapopaden v vsem: skoz ljubezen. Če to storimo 'naknadno', je to boleč proces, ki ga je malokdo sposoben do konca spelat in se pogosto konča patološko tako v osebnem kot socialnem smislu. Če smo ta proces sposoben neprekinjeno opravljat od rojstva in prvotnega občutja brezpoojne ljubezni dalje, nam že na inputu, v receptorjih prefiltrira vso nepotrebno kramo, ki se je drgač vse življenje ne momo znebit. Proseciramo čisto in gladko zavest, brez ustvarjanja podzvestnih demonov in transcendiraja božanstev, ki nas preganjajo in h katerim se potem zatekamo po pomoč vse življenje. Nam je dan en blagor spoznanja, v katerega ni mogoče podvomit. |
|
Title: Re: Kategorije Post by bp on 21.09.2002 at 22:04:02 Zgleda, da začenjam že sam s sabo razpravljat, se bom še v nevarnost, da postanem odvisen od interneta in tega foruma spravil :) Ampak, danes zjutraj ko sem se zbudil, mi je bilo nekaj jasno, tako nekako kot včasih na faksu po izpitih, ko sem naslednje jutro zelo pogostno natanko vedel, kje in katere napake sem naredil na izpitu. Da je vse delo na sebi, osebna rast, namenjeno predvsem temu, da postaneš sposoben ljubiti. Ljubiti brez pogojev, brez omejitev, brez zavor in zadržkov, strastno in neposredno. Ljubiti tako v telesu, kot pravi Anuk, kot na čistem čustvenem planu, kot to poimenuje Jst, pa z vsem tistem vmesnim težko poimenljivim, še težje razumljivim, o čemer piše titud. Edi pa to tako že vse to dobro ve. Miška in Amstel pa znata res v pravem trnutku pokazat ogledalo, da zagledaš sebe in ne kakšne preveč daljne in abstraktne pokrajine. In je vseeno ali je ljubezen ena, ali so tri, ali jih je pet, ima tako na tisoče pojavnih oblik, bolj je pomembno, da je močna, da je tisto, kar usmerja moje življenje. In je ne bom spoznal z analiziranjem in kategoriziranjem, ampak jo moram povsem enostavno začutit. Takrat je. A zdaj to pomeni, da sem se premislil in da so mi vprašanja, ki smo jih tukaj skupaj postavili sedaj odogovorjena. Meni niso, razen delno tisto o osebni rasti, pa še pri tistem je morda potem pot naprej. In se mi zdijo še vedno relativno pomembna in zanimiva. Je ljubezen stvar, ki jo je težko opisat, kar smo že ugotovili, mislim pa, da se je treba tudi o tem pogovarjat. Je lahko en svetilnik, ki pomaga naprej. In se je zato o njej vredno pogovarjat. lp bp |
|
Title: Re: Kategorije Post by Jst on 21.09.2002 at 22:52:04 Bp, Tale post sem pripravil ze vceraj, pa ga sele danes spravljam v obtok... Bp said: Edino vprašanje, ki se mi ob tvojem pisanju poraja pa je, ali je nezavedno bolje pustiti takšno, ali ga je potrebno čimbolj ozavestiti? Ti bom odgovoril na svojem se zelo svezem primeru, ker se mi zdi tako znacilen, solski primer. Zamenjal sem sluzbo in prisel v tujo firmo v ustanavljanju prvic v karieri na manjsi vodilni polozaj. Na zacetku smo s sodelavci delali vsi vse po vrsti, pa so bili zaradi tega odnosi povsem enakopravni. Vsi enaki. Ko pa so se stvari zakljucile, je prisel do izraza moj visji polozaj, pa so se mi zaradi tega tudi sodelavci odtujili. To me je na zacetku kar malce bolelo, pa sem se tolazil, da tako pac mora biti, pa da je tako morda bolje zaradi avtoritete itd., itd. Nekako sem se sprijaznil z vsem skupaj. Potem pa sem neko noc sanjal bolj ali manj nocno moro. Bile so sanje iz otrostva, o dveh sosedih, ki sta bila takrat moja edina prijatelja. Pa, da skrajsam in poenostavim, ker ni zivljenjepis to kar hocem povedati. Cez nekaj let je prislo do tega, da sem kot prijatelja izgubil oba, pa se dobrega sosolca/prijatelja zdraven. Z leti je prihajalo do razlik med nami, pa pac ni slo vec naprej. V bistvu sedaj vidim, da se to med ljudmi kar pogosto dogaja. Zal. Pa vendar, takrat je to bila boleca izguba za mene, saj ji je sledilo obdobje dokajsnje osamljenosti. Pa cas zaceli vse rane. Na celo zadevo sem pozabil, se nekaj naucil in zivel naprej. Med dvema dogodkom brez povezave in z veliko casovno oddaljenostjo moja podzavest očitno ni videla nobene razlike, saj mi drugace nebi govorila s tako ocitnimi in konkretnimi sanjami. Ob vsem tem sem ugotovil, da sem staro izkusnjo v veliki meri tudi potlacil… Kaj bo morda zdej kdo ugotovil o meni ne vem. Upam, da nic. Hocem samo povedati, da jaz pred samim sabo vec ne morem zbezati. Sem v procesu ozavescanja svoje podzavesti, saj mi podzavest ze leta in leta vsako noc, ce je potrebno, servira moje travme pred katerimi hocem zbezati. To pa pocne zato, ker jaz tako hocem, saj sanje namerno spodbujam. Namrec, verjamem, da je to najbolj naravna, uravnotezena, pa tudi blaga pot do spoznavanja samega sebe. Sem namrec preprican, da tistega kar ne bom opravil zdaj, bom moral nekoc v prihodnosti. Lahko zbezis pred vsemi, zakonom, tako svetnim kot posvetnim, svojimi otroki, starsi, prijatelji, odgovornostjo, zivljenjem, Bogom, hudicem, ampak, pred samim sabo pa ne mores nikoli. In prej, ko se spoznas, bolje je. Namrec, tisto tehtnico, ki tehta tvoja dobra in tvoja slaba dela drzis sam v roki. Ta tehtnica pa ne tehta tezo his, ki si jih postavil, pa tezo kruha, ki si ga razdelil lacnim, pa tezo vode, ki si jo zastonj poslal v Kenijo. Fizicni plan tukaj ne igra velike vloge. Ta tehtnica tehta samo tezo tvoje duse. Zato pa po Tradiciji imajo tudi najhujsi zlocinci moznost oditi v Nebesa, ce lahko tako recem, ce so se le spokorili za svoje grehe tako kot je prav. Ni namem pokore dobiti odpuscanje od drugih ljudi, tako da jim zidas hise, ki si jih jim podrl itd., itd. Tisti pravi izvorni namen pokore je odpustiti predvsem samemu sebi. To pa z drugimi besedami pomeni samo doseci v sebi na vseh nivojih skupaj harmonijo, uravnotezenost itd., itd. Poleg tega so sanje, po Tradiciji kateri sledim, tudi vrata v druge svetove. Je dobro, da vsaj malo verjames v skrate, pa vile, zmaje, saj se oni v njih pocutijo precej domace… He, he, he. Titud, Ej, hvala. Res cenim, da se se kdo najde v moji filozifiji, ceprav to ni moj namen. Pa sem zato se toliko bolj vesel, saj to morda pomeni, da sem na pravi poti. Trudim se namrec cim vec tega kar natipkam na forumu potegniti iz vsakdanjega zivljenja. Mojega ali od koga drugega. Lp |
|
Title: Re: Kategorije Post by bp on 22.09.2002 at 13:24:37 a_hero wrote on 19.09.2002 at 22:15:00:
Simbolizem srednjega veka je bil prilagojen potrebam in razumevanju srednjeveškega človeka, kot sodobni simboli govorijo modernemu aktivnemu človeku. Quote:
Simbol navadno ni nič drugega, kot a. poskus kakšen koncept, sporočilo našraufat na kakšno od naših osnovnih potreb ali reakcij, vzgibov, čustev, strahov b. izraz kakšnega notranjega vzgiba, ki se zaradi omejitev, ki si jih postavljamo svoji zavesti ne more drugače izraziti Skratka gre za izraz nezavednega, ali poskus vplivanja na nezavedno. Mogoče govoriva o dveh različnih rečeh in jih poimenujeva z isto besedo. Izrazu nezavednega sicer jaz sicer navadno rečem sanje, da bi te stvari lažje ločil. Svetniki pa ne spadajo v sanje. Quote:
Svetnike je takrat postavljala cerkev oz. ljudje, ki so želeli vplivati na vedenje ljudi, tako kot to želijo reklamarji danes. Se mi zdi, da so bili včasih pri tem boljši, ali pa so imeli manj ostre časovne roke. Svetniki so po mojem mnenju počeli, kar so počeli, še najmanj so ustvarjali simbole, reklamo in današnjo podobo pa so jim naredili tisti, ki so njihova dela dali zapisati, naslikati in jih na koncu oklicali za svetnike. Ne vedno na zelo načrtovan in koordiniran način, pa je vseeno dostikrat kar dobro ali celo še boljše izpadlo. So nekateri še danes močni simboli. Kako je bilo s posebnimi strokovnjaki, inženirji za kreiranje simbolov po kakšnih samostanih, pa žal ne vem, se pa na to prav nič ne spoznam. Quote:
Imaš celo moderno vedo, semiotiko, ki se ukvarja s simboli. Eco, ki ga citira Titud, je celo profesor semiotike, torej strokovnjak za simbole in za zmaje. Pa to še ne pomeni, da palčkov ni. :) http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=78 lp bp |
|
Title: Re: Kategorije Post by Jst on 22.09.2002 at 21:55:58 Bp, Moram reci, da se ne strinjam cist v celoti s tabo, kar se tvojih definicij simbolov in svetnikov tice, kar seveda se ne pomeni, da nimas prav. Tudi bi moral morda se malce pojasniti pojem custva/astralni plan, saj imam obcutek, da me nisi povsem razumel. Bi pa se k tem temam vrnil morda v naslednjem postu, saj bi trenutno razpravljal s tabo o necem drugem. Bp said: In je ne bom spoznal z analiziranjem in kategoriziranjem, ampak jo moram povsem enostavno začutit. Takrat je. Bp said: Da je vse delo na sebi, osebna rast, namenjeno predvsem temu, da postaneš sposoben ljubiti. Ko pravis, da moras postati sposoben ljubiti, zacutiti ljubezen itd., itd. Imas morda kaksno grobo idejo kako to doseci? Kako doseci brezpogojno ljubezen v sebi in jo brezpogojno tudi zacutiti. Namrec, pot ljubezni je pot krscanstva. Pa ne razumi me narobe. Ne govorim o krscanstvu kot politicni instituciji, temvec krscanstvu kot duhovni instituciji. Navzven ena in ista stvar je navznoter popolnoma nekaj razlicnega. Dobra primerjava bi bila s zdravim in gnilim jajcem. Na vzven sta popolnoma enaka, pa vendar, ko poskusas ugotoviti kaj je notri... O tem sem ze govoril na tem forumu, pa mislim, da je kar prav, da tako danes locimo npr. RKC. Nam precej nepotreben debate prihrani. Pa pustmo zdej to. Je morda krscanstvo, s Kristusom, ki utelesa brezpogojno ljubezen do sebe in drugega pot zate? Tudi na Vzhodu imajo svoje poti ljubezni. Je morda kaksna od tam zate? Ali imas morda v mislih vsakdanjo psihologijo bivanja s sabo in soljudmi brez "verskih primesi", ce lahko tako recem? Ali se bos samo prepustil zivljenju? V bistvu bom zelo vesel tvojega odgovora. Jaz osebno sem vedno cutil, da je krscanstvo pot za mene, vendar hkrati tudi, da pot ljubezni ni pot za mene. Ko pravim, da pot ljubezni ni za mene mislim to konkretno kot duhovno prakso in ne, da npr. zdej prakticiram crno magijo. Lp |
|
Title: Re: Kategorije Post by titud on 23.09.2002 at 09:11:18 Quote:
Ker sem svoj zadnji post zaključu z ljubeznijo kot blagrom spoznanja, seveda nism definirov ljubezni kot kategorije, ki bi jo blo mogoče pojmovno zapopast pa izžvet znotraj zgoraj omenjenih paradigem, jst. Tud bp, kljub temu, da je skoz stisnjene zobe le priznal, da je ljubezen tista potencialna sila, ki bi utegnila usmerjat njegov življenje, pravi da, ni najdu odgovora, ki si ga je zastavu, v katero kategorijo bi pojmovno umestu ljubezen. Ne verjamem ti čist, jst, da si prišel do spoznaja, da pot ljubezni ni z tebe, bolj da take poti, ki si jih poznal, niso poti za tebe. Nekak ne verjemam, da je evropska ezoterična tradicija, ki s svojimi pretoki energij med plani in s svojo simboliko v svoji težnji po spoznanju resnice, v izhodišču al pa vsaj v ozadju tako kot v vzhodnjaških in krščanskih tradicijah nima ljulbezni kot spoznavne kategorije. Mene različni svetovi, njihovi standardi in konveritiranje energij med njimi ful spominja na eno postmoderno hiperrealost, v katero bi jest edino znal vkomponirat ljubezen ne samo kot čustvo/občutek in ne kot samo kot razmusko vedenje ampak kot spoznavno kategorijo, na kateri je ta taka realnost utemljena. Tud če je zarad tega realnost 'popačena', 'izkrivljena' ali kako drugače 'deformirana' glede na spoznavno paradigmo, ki so jo ustvarle evropske in vzhodnjaške filozofske/teološke tradicije in na katerih konec koncev temelji tud še vedno prevladujoča paradigma zahodnega racionalizma, v kateri ljubezni ni mogoče vkomponirat dragač kot jo transcendirat al pa prgamatično vtkat v katero od pojmovnih kateregiorij/vzorcev in na tak način izživet skoz živlejnjske stile ali transcendirat skoz duhovne prakse. |
|
Title: Re: Kategorije Post by Jst on 23.09.2002 at 22:27:18 Hi, Jah, Titud, naj recem, da dejansko ne ubiram poti ljubezni. Namrec Jezus Kristus je pot ljubezni. Krscanstvo se v svoji duhovni praksi naslanja predvsem nanj, oz. mu Jezus predstavlja vrh duhovnega spoznanja. Pa ce pogledava malce v tisto prakticno zahodno ezoteriko. Ce si si kdaj ogledal v kaksni cerkvi ali kaksnem znamenju kip Jezusa Kristusa si lahko videl, kam on samega sebe umesca. Zelo pogosto je upodobljen tako, da s prstom kaze na svoje srce. To ti povsem jasno pove, da duhovne sile, ki jih Jezus Kristus predstavlja pripadajo v mikrokosmosu/fizicnemu telesu njegovi srcni cakri. Torej, sile, ki se iz Astralnega plana izlivajo v clovekovo fizicno telo, se izlivajo vanj skozi srcno cakro. In to so sile ljubezni, ce lahko tako recem. Tudi srce kot tako je simbol za ljubezen v tistem krscanskem smislu, ne npr. v smislu reprodukcije itd., itd., kar je nekaj povsem drugega. Pa kljub vsemu krscanstvo pozna tudi pojem oceta. Temu pojmu bi pripadala npr. kronska cakra, ki je v bistvu nad clovekom, kar pove ze samo ime. Zal samo pozna… Zdej med kronsko in srcno cakro pa je se precej postaj. Vsekakor, ko se clovek dviga v svoji notranjosti navzgor pride do sfere ljubezni, ki jo simbolizira Jezus Kristus. Takrat dozivi ta notranji uvid in harmonijo tako navznoter kot navzven s temi silami. Pa lahko reces, da mu je ljubezen v tistem trenutku spoznavna kategorija. Vendar, ne smes se ustaviti zgolj pri ljubezni. Takrat spoznas, da je ljubezen sicer kot absoluten pojem samo del izlivanja zivljenja in ne njegova celota oz. duhovni vrhunec. Je pa Jezus Kristus tudi sfera zrtvovanega boga. Ta simbolika v duhovni praksi, ki ji jaz sledim ne pomeni zrtvovanje v tistem klasicnem krscanskem smislu: Se odpovem necemu kar ljubim v tvoj blagor. To zrtvovanje pomeni pretvarjanje ene oblike sile v drugo obliko. Po sferi ljubezni razum nadomesti intuicija. Nad sfero ljubezni razum ne deluje vec, je neuporaben, saj je tam podrocje Zivljenja, ki je v svoji obliki prevec abstraktno, da bi ga lahko razumeli tako kot ga dojemamo tukaj spodaj. Iz tega stalisca se zdi logicno, da mi danes umescamo ljubezen kot vrhunec duhovnega spoznanja, saj dojemamo tudi duhovnost predvsem v pogojih fizicnega plana in razuma. Pac delujemo s orodji, ki jih najbolj obvladamo in so nam na razpolago. To je v bistvu normalno in potrebno dokler smo pac omejeni na fizicni plan. Na drugih planih so drugacni pogoji izlivanja zivljenja, pa so zato za njihovo razumevanje potrebna zopet drugacna orodja. O tem sem ze veliko napisal. Tam preko je se precej siroko podrocje Zivljenja s katerim se moramo harmonizirati, oz. se usposobiti se harmonizirati. Nekako v tem smislu sem se v topicu Erotika in duhovno strinjal s tabo, ko si tretiral custva kot duhovno kategorijo. In v tem smislu, ko si rekel, da ti je erotika vir inspiracije za kreiranje itd., itd. ti dejansko nisem mogel oporekati, ceprav je meni osebno pojem erotika v tem smislu tuj. V tem smislu nekako tudi jaz pisem npr. o simbolih. So abstraktni, razumu nedoumljivi, saj mu niso namenjeni. Pa vendar kot taki vedno predstavljajo konkretne duhovne sile, ki s primerno duhovno prakso najdejo skozi cloveka harmonicen izliv, ne glede kateremu planu Zivljenja pripadajo, na koncu v Fizicni plan. In temu se rece biti Kreator zivljenja. Lp |
|
Title: Re: Kategorije Post by titud on 24.09.2002 at 10:38:50 Quote:
Jst, si dodal 'praktično' in se s tem sam usmeru na področje religioznega razodetja ljubezni po kristusu, ki so jo res že ene parkrat dost razumljivo razložu in tud povedal, da gre za princip žrtvovanega boga, pri čemer v njegov blagor žrtvuješ ljubezen in razum, ki ga nadomestiš z intuicijo ker Quote:
Men nakak manjka točno to, kako zapopast to spodaj, pa magari če ostane znotraj sfere ljubezni. Nekak mi zgleda tko, da je to sfero možno zapopast le skoz lasten pojmoven aparat, ki ga sproti kreira življenjska (kulturna, medijska) praksa oz. njena flozofska/religiozna interpretacija. Mene tak čutno/pojmovni spoznavni aparat, kot si ti po moje prav ugotovu, ne more zadovoljit skoz fizični plan. A to pomen, da mam napačne predstave o fizični realnosti al pa mogoče to, da sem začel posegat po nebeški kroni, pa me je zdaj strah, da moram ljubezen kot temljno spoznovno kategorijo žrtvovat, čeprav je po moje ploh še nisem v celot osvoju? Quote:
Če te prov zastpom, evropska 'magična' tradicija, ki ji ti pripadaš, intucijo 'demistificira' v spoznavne kategorije, ki jih je možno 'realizirat' tud na fizičnem planu, ne pa skurit v tranascedenci. A je ljubezen pol samo spoznavni kriterij astralnega plana, drugih pa ne oz. samo v eni drugih standardih? Kakšna je tako skreirana realnost oz. fizični plan? V čem se svoji spoznavnosti razikuje od spoznanja realnosti skoz evropsko (krščanske) eoterično prakso? Se od nje razlikuje po odsotnsoti/nevtralizciji ljubezni? A ni to pravzpaav ena podstat, iz katere se je razvil evropski racionalizem, ki je astralni plan postvau na stranski tir kot moteč element nasprot mentalnemu? Kolikor poznam zgodovino evropskega racionalizma, je v svojih začetkih v 16 stol. izhajala iz ideala razuma kot popolnoma čiste, abstraktne kategorije (kartezijanci). Kup enih vprašanj, jst, pa bi prazprav rad zvedu, na kakšno, če sploh kakšno, mesto si v svojem srcu umestu ljubezen in na kako se to odraža v (tvojmu) real lajfu? |
|
Title: Re: Kategorije Post by bp on 24.09.2002 at 11:23:50 a_hero wrote on 22.09.2002 at 21:55:58:
Quote:
Moja pot je pot v svetu. Kako bom potoval, ali se bom vozil sam v fičku, s kupom knjig na zadnjem zicu, ali bom na kakšnem tamovem avtobusu zapeljeval kakšno gospodično ali debatiral s kakšnim starejšim gospodom, to bom že še videl. Ali bo namesto fička kakšen vzhodnjaška toyota, ali zahodni mini ali nemški smart, to bom že še videl. Mogoče bom v stoenki vozil okrog družino, ali pa v hyundayu, ali pa golfu. Ali pa bom potoval z vlaki, pa s karavanami kamel, če me kdaj kaj na glavo postavi in če je še kje kakšna karavana s kamelami. Da bi pa za sedem otrok rabil kakšen kombi, nekaj vmes med malim osebnim avtomobilom in velikim javnim prevoznim sredstvom, pa zaenkrat bolj slabo kaže. :) Potovati peš. To pa je izziv in razmislek. Odrečt se avtomobilu, vlaku, celo kameli. Hmm. Ni ga čez bicikel. Quote:
lp bp |
|
Title: Re: Kategorije Post by Jst on 24.09.2002 at 22:52:33 Titud, Ko pravis, da imas morda napacne predstave o fizicni realnosti…, pa o ljubezni in nebeski kroni. Mislim, da si me narobe razumel. Namrec, recimo, da dejansko prides v sfero ljubezni in jo kasneje tudi presezes... To ne pomeni, da bos moral svojo ljubezen zrtvovat. Moras vedeti, da je namen kreatorja zivljenja ta, da vse te sile harmonizirane pripelje navzdol v fizicno realnost (fizicni plan je konec izliva zivljenja). Vse te sile so ze v vseh nas ljudi. Problem je edino v tem, da niso harmonizirane. In ko ti prides v sfero ljubezni to dejansko pomeni, da si dozivel harmonizacijo s silami, ki metaforicno vladajo v tej sferi, ampak v bistvu so pa del tebe. In tako se bodo te sile na koncu skozi tebe, tvojo osebnost, tvoja dela izlile v fizicno realnost. Te sile so zdaj harmoniziran del tebe. In, ko to sfero presezes, to ne pomeni, da bos sedaj izgubil spoznanje ljubezni. To ne pomeni sedaj, da bos izgubil razum. Ce hoces se naprej ziveti v fizicni realnosti, ti je razum se kako potreben, kljub vsej npr. ljubezni, ki jo sedaj premores. Pac ljubezen ne zna resevati integralov ali odvodov. To samo pomeni, da si sel ze tako globoko v svoje bistvo, da tam pac razum za njeno razumevanje ne deluje vec, oz. ga tam sploh ni. In ko se bos harmoniziral s temi silami tako globoko v sebi, bo samo eden od efektov v fizicni realnosti tudi npr. vedenje oz. intuicija oz. Resnica. Poleg seveda resnicnega obcutja ljubezni in sedaj vitaliziranega razuma. Saj nekje na poti k intuiciji si moral opraviti tudi to lekcijo. Moras vedeti, da Nikoli ti ni potrebno nicesar izgubiti ali zavreci, ce le ima kaksno korist za tebe kot cloveka. Zato npr. Zahodna tradicija spostuje razum tako mocno kot npr. intuicijo ali ljubezen. Oba imata nekje v zivljenju svojo vrednost in nas namen je to vrednost povecati, ne pa preseci ali zavreci. Tako ti sebe v bistvu harmonicno spoznavas po delih, vodeno, po obratnem vrstnem redu, kot se zivljenje izliva v fizicno realnost. Pa imas zato tudi sposobnost usmerjati ta tok zivljenja kasneje navzdol tako v sebi kot fizicni realnosti. Ker, metaforicno povedano, je "clovek je samo pomanjsana razlicica vesolja". Pa ne razumi narobe. Spoznavas se po deli, da lahko harmonizirano celoto izlijes v fizicno realnost, ce ze govorimo o zivljenju. Bp, Iz tega, da pri svojih letih se vedno ne ves v katerem avtu bos prevozil zivljenje je v bistvu kar problem. Pa tvoj post v bistvu kaze, da se ti zdi prepuscanje zivljenju vrlina. Meni osebno se zdi prepuscanje, se posebej zivljenju, redkokdaj vrlina. Ga raje jaz sam usmerjam. Imeti tako pomembno stvar kot je zivljenje pod kontrolo, pa mi pomeni, da, za razliko od tebe, vem kateri avto mene caka. C,c,c… Lp |
|
Title: Re: Kategorije Post by bp on 24.09.2002 at 23:51:50 a_hero wrote on 24.09.2002 at 22:52:33:
V budizmu se lahko pelješ po poti spoznanja z malim ali pa velikim vozilom. Mali voz pomeni pot samote, pot kontemplacije, iskanje spoznanja sam, brez pomoči drugih. Pa še tam v kakšnem Zenovskem samostanu pravijo, da se lahko obrusiš predvsem z drgnjenjem ob drugo kamenje. Veliki voz je pot delovanja v svetu, najbolje radostnega sodelovanja, kjer do spoznanj ne prihajaš sam in s kontemplacijo, ampak skozi življenje, skozi ljudi ki jih srečuješ in z njimi prihajaš v stik. Sam prav dobro vem, kako se želim peljati na naslednjem delu moje poti, kar pa še ne pomeni, da se bom ves čas držal iste metode in istih sredstev. Potovati peš, brez pomoči različnih tehnik in bolj ali manj sistematiziranih znanj, to pa bi bil izziv. Pa bi se zaenkrat vsaj biciklu, skepsi in kritičnemu preverjanju vsega ne mogel odpovedati. Zdaj pa ti meni razloži tisti tvoj C c c lp bp |
|
Title: Uf Post by ARS on 25.09.2002 at 00:24:16 Uf, srčki, kolk pa vi tukile časa prež'vite... Me prav zanima, koliko besed znate v resničnem svetu v stavek spravit, ali njih več... predvsem pa poslušat, govorit in se pogovarjat, s sprejemanjem drugih različnosti... in se smejat, da ne razpredam naprej. Retorično, seveda. Ja, očitno je vsaj nekaterim laže na spletu napletat, zapletat, odpletat... ja, valjda, kategorizirat... v službi oz. za PC-jem do onemoglosti viset... in pol z rdečimi očmi samo še v postlo past. Samo da občutek oz. iluzija kontrole ne ponikne... se da tut noč prež'vet (prespat), ker je zatem dovolj energije, da se omenjena iluzija lahko ponovno, nemoteno resetira... v varni ednini... ki ven najraje pokuka malodane le k virtualni dvojini oz. množini. Uf, a je res tko fletn, ko samo, ko hočeš, pa če hočeš... in samo tiste "ripleje", ki jih hočeš... Najverjetneje samo zgleda tko, pa tut najvarneje in najbolj obvladljivo. Skratka, vam in vašim ljubim ne-virtualcem (dragim oz. blizu osebam iz mesa & krvi) želim predvsem tega, da vam življenje medtem ne bi polzelo mimo... pa mnogo tapravih, toplih objemov in pa nežnih, vročih, prijateljskih, kakršnihkoli poljubov. Lahko noč! Lupčka, ARS |
|
Title: Re: Uf Post by Andres on 25.09.2002 at 00:42:17 ARS wrote on 25.09.2002 at 00:24:16:
ARS! Tebe bom pozdravil v nedeljo zvečer, zagarantiram pa ti, da ti pošljem lupčka nazaj. Ne danes, omenjeni dan. Koliko besed znamo skupaj spravit? Kolikor je meni poznano je nekaj ljudi tu besedno zavrtih, nekaj je tudi zavrtih, ostali pač so gobci kot Andres. :) Teh pa je veliko. :) Glede objemčkov in to. Nič bat. Stiskanja dost, vprašanje je le, če se na pravo stran obračamo. Za sebe vem, da dostikrat smer zgrešim. Pač kompas uporabljam samo pri ene vrste delu :). Samo mi tako kar paše. Večkrat ko smer zgrešim bližje sem južnemu polu. :) Trenutno se pasem v Namibiji. Ker si verjetno še nov, nova ti predlagam dva linka. Saj kapiraš, da se bomo bolje spoznali. In seveda, vikal te nebi rad. http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=forumi;action=display;num=1032472824 http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=1023959518;start=0 |
|
Title: Re: Kategorije Post by titud on 25.09.2002 at 09:47:57 Grem koj zjutraj pogledat, kaj je jst čez noč izkristlaizirov, pa mi tud ars ene radosti nad novim spoznanjem ne more vzet. Kot da bi se john_doe reinkarnirov, ki je pol tud tle gor svojo identifikacijo najdu pa pol v real-lajfu v spletanje enega gnezda (vikenda la kaj, za kar je rabu parcelo) tele naše pa tud svoje virtualne pisarije vkomponirov. Tko da, umetnik, mal se tle gor pa okrog razglej, tko kot ti je tud portir andrej svetoval, ker tud če si čist po naključu tle gor uletu, pol ne boš več tko v naključja verjel. Jst, men se se zdi, da nas ma večina tle gor eno shizofreno situcijo, da brez razuma ne mormo, samo z njim pa tud ne, ker je po defoltu tko narejen, da te je sposoben v slepo ulico zapeljalt pa tam brez obžalovanja tam pustit. Prav tako je čustvi: bi jih bli pripravljen priznat, če bi se hkrat tud tud dalo z njmi vsaj tko upravljat, da te ne bi pod sabo pokopala. Če ti uspe to vsaj za silo uskladit, si prisiljen po enih vzorcih pa družbeno ustvarjenih klišejih živet, na katere se je že tolk balasta obesl, da sta tako čustva pa razum do nerazoponavnosti deformirana, mi pa trajno nepotešen, zaciklan al pa med sabo odtujen. Vzhod (budizem) nam svetuje kup enih psiholoških praks, s katerimi se losat suženjstva enim odvisnostim od miselnih vzorcev, ki povzročajo ločenost in uči doseganje enosti preko ljubezni in sočutja skoz odvezanost materilanim dobrinam in v priznanju duhovne praznine. Zahodna (kršanska) tradicija enost pojmuje kot integracijo posmeznika skoz občestvo, ki temelji na transendenci/žrtvovanju tuzemke ljubezni v/za božjo. Kolikor te jest zastopm, jst, si ti najdu eno tretjo opcijo harmonizacije čustev in razuma oz. s tem obliko tako spoznavaja/oblikovanja realnosti, ki ne 'deformira' ali pa 'favorizira' nobene čutne ali mentalne spoznavne fukcije. Nasoprotno, vsaki se pusti izražat skoz vse, vendar mora spoštovat njene standarde. Večina nas bi bla sveda koj za: eureka, našli smo! A je koj kup enih kečov tle noter: a) moramo se energetskim zakonom pokoravt, ki od naše volje in namenov neovdisno pretkanje energij uravnavajo; naša vloga je le v razpoznavanju njenih zakonitosti in standardov na različnih planih b) do razpoznavanja njenih zakonitosti in posledično do harmonizacije energij lahko pridemo le fazno, skozi delne harmonizacije npr. skoz izkušnjo totlnega zanikanja razuma preko ljubezni in najbrž tud obratno Una vabljivost, zarad katere bi se človek takoj v tvojo reprezentacijo tradicije zateku, se tako takoj obremeni ze enim strahom, da bom na poti spoznanja moral it skoz v bistvu iste travme kot v npr. v budizmu al v kršačansvu, na koncu pa bo ta moja spoznanjska procedura sproducirala eno relanosti/fizičen plan, ki bo milo rečeno čudaški: ne tradicionalno vzhodnjaški, ne pozahodnjeno vzhodnjaški, ne moderno/kršansko zahodnjaški, pač pa magično-arhaični, jest bi to poimenoval postmoderno hiperrrealističen. Kako tako skonstrurirano realnost doživljaš ti, jst, oziroma kako jo doživljajo drugi, npr. tvoji bližnji? Tle gor maš bolj mal izkazanega razumevanja od drugih, mogoče jih odbija moje že kar nekritično fanovstvo, ne vem, kaj praviš? |
|
Title: Re: Kategorije Post by Jst on 25.09.2002 at 21:36:50 Titud, Titud said, Jst, men se se zdi, da nas ma večina tle gor eno shizofreno situcijo, da brez razuma ne mormo, samo z njim pa tud ne, ker je po defoltu tko narejen, da te je sposoben v slepo ulico zapeljalt pa tam brez obžalovanja tam pustit. Po mojem mnenju gre zato, da ljudje ne uporabljamo razuma pravilno, oz. mu damo prevelik poudarek takrat, ko bi bilo bolje, da bi morda bila custva v ospredju in obratno. Za primer ti dam lahko matematiko. Recimo, da hoces postati najvecji matematik na svetu. Tvoj pristop k matematiki mora biti povsem razumski. Pa vendar brez custev ne bo slo. Namrec, zeljo po tem, da postanes matematik kreirajo custva. Torej tudi v tako razumski kategoriji kot je matematika mora biti vsaj malce custva. In ko custvo umre, z njim umre zelja in ti v najboljsem primeru v matematiki samo se stagniras. Isto je npr. s kaksno duhovno znanostjo, ko delas veliko s custvi, pa npr. nastopi razum, kot cuvaj, da ti custva ne pobezlajo. Torej, ko pravim, da se moras spoznati po delih mislim tocno to. Ampak, nato moras to svoje spoznanje pripeljati dol v fizicno realnost kot harmonizirano celoto, saj sicer od svojih izkusenj nimas pretiranih koristi. To ne pomeni, da custva in razum delujeta neodvisno vsak od drugega. Ne, to pomeni, da kljub temu, da sta mocno vitalizirana, ojacana, preciscena itd., itd., delujeta skupaj harmonizirano, usklajeno in da vedno delujeta skupaj, pa ceprav na videz tega ni videti. In ko omenjas shizofreno situacijo zgoraj… Jah, ljudem se vecino dogaja tocno to, da zapostavljajo eno na racun drugega. Prepuscaj se obcutkom, pa custvom, strastem, itd., itd. Potem pa, ko bi moral ta custva nadzorovati, saj so sla npr. preko vseh meja pa imajo problem. Saj, vse kar znajo delati s svojimi custvi je prepuscati se jim. Pa se jim zdi to kljub vsemu se vedno vrlina. Isto pa je z razumom. Zato prihaja do te t.i. shizofrene situacije. Ljudje ne znamo pravilno ovrednosti in uporabiti tega kar imamo na razpolago. Na tvoje a vprasanje pa ti lahko dam primer. Ce se hoces nauciti plavati, se moras pokoravati zakonitostim vode. Ce hoces leteti, se moras pokoravati zakonitostim zraka, itd., itd. Isto je v sferah clovekove dusevnosti. Spoznati moras kam hoces, se s zakoni, ki vladajo tam harmonizirati in nato ti voditi njihov izliv skozi sebe v fizicno realnost. Pac v svetu, ki ga zivimo mu vladajo Naravni zakoni. V gorah so drugacni kot na morju. Podobno je s clovekovo psiho. Ce se jim ne pokoravas in jih ne spostujes imas pac problem. In, ko obvladas plavanje, ti plavas po reki kamor sam hoces in ne tja, kamor vodi tok reke. In, ce hoces, reko zajezis, postavis kaksen mlin na njej ali pa elektrarno, pa imajo se drugi od tega korist. Torej, spremenis njen tok po svoji volji, oz. zivis po svoji volji harmonizirano s Zivljenjem in ne zgolj po volji Zivljenja brez lastne volje. Kar se pa b vprasanja tice me razumes narobe. Nicesar ne zanikas. Ko se ucis plavati, s tem ne zanikas svojega znanja leteti po zraku. Samo, pac ko plavas, takrat plavas, saj ti letenje po zraku v vodi ne koristi. Titud said: pač pa magično-arhaični, jest bi to poimenoval postmoderno hiperrrealističen. Kako tako skonstrurirano realnost doživljaš ti, jst, oziroma kako jo doživljajo drugi, npr. tvoji bližnji? Tle gor maš bolj mal izkazanega razumevanja od drugih… V bistvu nikomur ne razlagam kaj pocnem, za kaj se zanimam itd., ce pa ze kdo izkaze zanimanje, pa mu itak hitro upade. Pac moja knjiznica kronik slovenskih krajev, pa zgodovinskih, pa verskih in ostalih bukev nikogar ne zanima. Pa tudi, ce priznam, vsi moji prijatelji iz casov, ko nas je vera, zgodovina, okultizem, filozofija in ostalo druzilo, se danes zanimajo za ekonomijo, pravo, zur, zenske in alkohol. Pa se potem tudi jaz raje pogovarjam z njimi o the stvareh. Navsezadnje vecina tega tudi mene zelo zanima. No, tisti, ki so pa ostali v liniji so pa v raznih sektah, krcanskih ali vzhodnih, pa se itak ne mores pogovarjati z njimi nic drugega kot o ozki liniji njihovega ucenja zivljenja. In tako skozi sebe tudi oni mene potem dojemajo, da ne grem v podrobnosti. Tolk o tem, kako mene dozivljajo ljudje in jaz njih smislu duhovnosti. Jaz osebno se ne pritozujem. Kar se pa tice tvojega ze kar "nekriticnega fanovstva", pa sem ga vesel. Odkrito receno. Ceprav se zdalec ni nekriticno. Heh, bi me pa zaskrbelo, ce bi se nenadoma pojavil npr. kaksen ala Oldi in rekel, kako super razmisljam. Ja, je pa res, da morda nekatere moti (ceprav ne verjamem), da prakticno ze skozi celo kopico zelo razlicnih topicov in milijon postov vedno najdeva nekje skupno pot in jo skupaj naprej udrihava, pa ceprav je vsaj najino izrazoslovje ze po definicijo si nasprotujoce. Pa recmo, da je najin Nenavadno dialog morda cist, cist majcken dokaz, da dejansko je srednja pot, oz. zlitje sodobnega in starega tista prava pot. Jaz verjamem, da je tako. Lp |
|
Title: Re: Kategorije Post by titud on 26.09.2002 at 11:13:31 a_hero wrote on 25.09.2002 at 21:36:50:
A bi lahko, jst, kaj več povedov o npr. kakšni tehniki v evropski magijski tradiciji, ki tako harmonično stanje pomaga vzpostavit. O tem, da je treba jemat skoz eno prakso, ki ma pokritje v filozofiji, sva že govorila. To naj blo konec konecev veljalo tud za vzhodnjaške prakse, vendar se večina tehnik lahko po moje kar uspešno uporablja 'na suho', izven vzhodnjaškega religioznega kontksta. Če o tem zarad povezanosti s prakso nima smsila teretizirat, prkaž to skoz kakšne druge topike pa teme, da nam zdeve mal bolj zlezejo pod kožo. Saj terminologijo smo si nekateri že kar prsvojli, se z njo lahko po moje dost pomagamo, ampak principe delovaja moraš le znotraj konteksta zaštekat, preden si z njimi lahko tud drugje kaj pomagaš. Quote:
Si dost natančno opisov vplive svojih prakticiranj na okolje, ampak o tem, s kakšnim povodom si se ga oprijel, kakšno osebno psihično stanje/proces si s tem prakticiranjem pokriv/preobrazu/nadgradu pa komu bi ga v tem smislu priproču pa kako bi se ga v tem primeru lotu začet vsaj spoznavat, pa vsaj po mojem mnenju nis dost napisov. Če se ti zdi vredn, daj, nared mal reklame :). Se mi zdi vsaj med mladimi zadje čase ful popularno, vsaj od harrya potterja pa gospodarja prstanov naprej, moja hčerka pa od vseposvsod vlač eno literaturo o srednjeveški magiji, posluša ene bende ki so inspiriran v sredjeveški ritualiki pa mitiologiji, jest sem pa mal nestrpen, ker ne znam potegnt ene rdeče niti skoz to v sedanji čas, čeprav me načeloma privlač in ne vidm v tem samo slabga. Je prazprav absurd, da je opazit največjo fascinacijo nad črno magijo (hči posluša samo zagrobno musko ala 'grave diggers', se oblač v črno pa mekjkapira z asociacijo na čarvnico), čeprav bi lahko po mojem velik pozitivnih odgovorov noter najdla, za katere tko kot tud jest čuti, da jih z današnjim spoznavnim aparatom ni možno zapopast pa razrešit. |
|
Title: Re: Kategorije Post by Jst on 26.09.2002 at 22:44:49 Titud, Uh, zdej si me pa dobil. Postavil si me v polozaj v katerem si nikakor ne zelim biti. Da ti povem, da se sprva sploh nisem mislil vkljuciti v ta forum. Pa sem se prvic oglasil ravno v topicu Crna magija, ker so ljudje vse zivo metali v isti kos. Pa sem se vkljucil cist tko, da bi ljudem skusal pokazati, da vecino slabih npr. dusevno/duhovnih stvari, ki se jim dogajajo kar ozigosajo s crno magijo, povzrocijo jih pa predvsem sami sebi. Sicer pa trenutno iz osebnih razlogov nisem ravno kos nalogi, ki si mi jo sugeriral. Bi tako sirjenje med ljudi raje prepustil komu drugemu. Drugace pa ne misli, da sem jaz ne vem kaj. Moje znanje tudi zelo zelo sepa, da ni tako pa se zdi morda ravno zato, ker se moja filozofija res nekoliko razlikuje od vecine filozofij ostalih na tem forumu. Drugace pa crna magija samo kot TEORETICEN zacetek morda tudi ni tako slaba pot. Saj, ce je tvoja hcerka normalen najstnik, jo bo ta atrakcija crne magije in skrivnosti, ki jo obdajajo slej ko prej minila. In ce je njeno zanimanje za duhovnost iskreno, je na dobri poti. Skusala bo odkriti kaj je druga plat crne magije, pa bo verjetno zasla na podobno pot Zahodne tradicije, ki s crno magijo nima nobene veze. Drugace pa vseeno. Daj preberi si ze velikokrat na Forumu omenjeno odlicno knjigo Bojana Rauterja Kosica, Modrost ukrocenih sanj. Odlicna knjiga samouka praktika, ki mu je uspelo predvsem s uporabo analiticnega uma in seveda dela. Meni je bila knjiga sicer zelo tezka za prebrat, predvsem zaradi terminologije, ki pa bo tebi po moje zelo blizu. Meni je bila ta knjiga eden od prvih prakticnih vodnikov, ceprav za sabo nima filozofske podlage, kaj z usvojenim znanjem poceti. Pa vendar. Knjigo se v prosti prodaji po moje ne dobi vec, jih moras pa imeti cel kup po knjiznicah. Ce si jo pa ze prebral, mi pa kaj vec povej o tem, kaj si mislis o njej. Lp |
|
Title: Re: Kategorije Post by titud on 27.09.2002 at 15:44:03 Tenks, jst, se oglasim na to temo, ko jo mal bolj natančno prediham. Bp, a čmo na temo kategorij še kašno rečt. Povej, na katera od začetnih vprašanj morda še nis dobu zadovoljivga odgovora, da ne bomo spet skrenil. |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |