Dobro jutro..
Ste se pa razpisali... Vidim, da je prou fino vsake tolk cajta vrst kako kost za glodanje, da se potrdijo dolocena videnja in dolocene predstave. No, nic napacnega nocem povedat, le pohvalil bi vas rad.

Najprej en prav lep pozdrav Thotu, ki je bil moj sogovornik tudi na enem drugem forumu in veseli me, da se ni nic spremenil in ostaja tak, kot je bil - meni vsecen in verjemte mi, da bo ratal vsecen se komu od vas.

No, zdej je pa ze cajt, da se spravim mal odgovarjat...
Ne bit hudi name, ker je za vas moje mnenje ozko gledano in si mislte - lejga bebca, bluzi u iber o nekih stvareh, k mu tud pod razno niso jasne... napaka.

So bili casi, ko sem se tudi sam posvecal raznoraznim (v zajebanciji jim pravim) duhovnim vajam. Gradil sem na sebi, se spoznaval in si ogledoval svojo duso skozi kompleten spekter priloznosti, ki so se mi ponudile.
Po vasem (nekoc mojem) bi lahko rekel, da sem se razsvetlil, ker sem spoznal svojo duso in uvidel, da sem le kalup, kjer je moja energija varno spravljena in bo v nejm tolk cajta trzala, dokler kalup ne razpade in potem se bo preselial drugam. Zaenkrat vse lepo in prav... dokler ne pride na vrsto mozgan, ki deluje le 2% in ne 12 oz. 12% deluje vse kompletno od motorike, do miselnosti, a za razmislanje se nuca le 2% Ostalo naj bi bil balast oz. hard disk kjer je vse lepo zapisano a smo preglupi, da bi znal to brat.

Torej, moj mozgan (kot sem ze enkrat razlagal) se je po metodi misli/besede/dejanja odlocil, da tisto kar sem pocel ni OK in je treba duso zaklent, ker se je ne da vec spucat - pa OK, to nima nobene veze zdej kaj je blo z mano in kaj ne. Hec je v tem, da sem si se pravi cajt privezal kvadre na nogo in da me je postavlo nazaj na trdna, zajebana, zahojena - a realna tla. Vem, tezko je o tem debatirat, ker ne poznate mojega zivljenja in osnove za moje razmislanje in zal tega tudi ne bom nikoli prav hudicevo na glas govoril, ker ima katastrofalne posledica. Pustmo to, OK.

Ne morem drugac, ne morem iz svoje zajebantske koze in ne morem nehat primerjat vsega skupej z enim komadom od Riblje Corbe, ki gre nekako tkole...

... valjamo se po prasini,
niko od nas pojma nema,
da smo davno u masini,
da smo davno u masini...

O kako je lepo biti glup...

In ker sem (za nekatere od vas) glup in zajebansko razpolozen, bom pac odgovoril tud na vasa vprasanja (sej bom kratek, ablubm! ) in s tem mogoce spet dal povod za drkanje v glavo... Here we go again!

Amstel! My love!

Relani duhovnez pravis? Dobr se tole slisi in ko sem bral tvoj odgovor sem se mal nasmejal, ker sem se clo vidu noter, sam s to razliko, da sem dal vecino zadev, ki so me zanimale ze cez in se mi zdi moja realnost nekak bolj domaca, kot svet duhovnosti. A lahko to primerjam s tem, da recem, da rib ne maram, piscanec mi pa sede? Ribe sem probal in mi ne potegnejo, tko kot mi tud duhovnost ne. Bluzim? Ze spet, ane?  
PS. Jebo te Johny Deep!   Ti me kr drazi, sej se mal bom pa jest tebe zacel, Goeser!
___________________________________

bp!
Ne tko cinicno in ironicno, no! Sej vem, kaj lahko in kaj ne smem... in vem da ce cem, ti odgovorim in ce ne, ti pac ne... in ker cem, ti pac tud bom. Sprasujes me, kaj me je pritegnilo na tem forumu. A bos zadovoljen z resnico? No, OK. Pol bom pac direkten.
Deloval sem na enem drugem forumu, kjer mi je vse skup dopizdlo in Devi mi je predlagala, naj si pogledam tega. Registriral sem se vec ali manj le zaradi privatnega cvekanja z njo. Sem ter tja sem neki napisal, da se je kej dogajalo in da sem lepo fletn dopoldan zabijal cajt, katerega imam kar nekaj na voljo. To je to. Nic visje letecega. Nic globjega. Zgolj in samo zabijanje cajta. Dejansko bi to lahko pocel kjerkoli drugje ane? No pa ne. Pac to pocnem tukej in sem ter tja se mi clo ljubi pogledat kaksno temo in kej pokomentirat al pa clo kako odpret ini mal ponagajat. Sem te razocaral? Najbrz nisi edini. Jebi ga, kaj cmo zdej?
PS. Ne rabis se mi opravicevat. Sej si samo povedal svoje mnenje, tko kot jest.
___________________________________

Thot.
Midva sva o podobnih temah ze debatirala in se v marsicem strinjava, zato najine podobne miselnosti ne bom razpredal... bova ob piru kako rekla.
___________________________________

A.
Morm, kr rect, da se delno strinjam s tabo. Tud jest sem raziskoval in prisel do svojih zakljuckov oz. svoje poti, samo s to razliko, da sem se pol spustil nazaj na tla. Bomo kej vec ta teden v zivo, OK?

Ma morm priznat, da se mi ne da vec odgovarjat. Bom pol se kej napisal. Sej sem bil ze predolg...

Se ena pripombica. Denar ima pri vsem skupej preklet veliko vlogo - ne pozabit tega.

Ja, saj zato sem pa napisala, da bi bilo boljše, če bi izhajal, da je to TVOJIH 'pet' minut. Pa itak brezveze, en folk pač išče pod pretvezo, kao da dela za vse, al pa za druge, redko kdo pa je takšen, da že od nekdaj ve, da itak dela samo zase.

gape wrote on 15.07.2002 at 09:59:44:


A sem lahko mal zleht? Prosim? THX!

No, se strinjam s tabo. Ce imam najpomembnejse - vir dohodkov - pol od tam tud dnar pride, ja.  

Mal heca, ane. Drgac me pa ne narobe razumet. Ne dajem denarja na prvo mesto, temvec v prvo skupino, se k ostalim dejavnikom, kateri si pa svoje prvo mesto v tej skupini menjavajo glede na situacijo.

LittleStar... ja itak. Jest ze od vsega zacetka delam samo zase in se tist kar nardim za druge sem dejansko naredu zase. Se hecn slis? Mozno. Je pa dejansko res tko. A ni bog najprej sam seb brado ustvaru?  

Off topic, pa itak v smislu debate:

Seveda je denar pomemben. Denar je energija, v katero smo nakaj vložili, smo se za to trudili, smo za to delali, ga nismo ukradli. In ta energija se pretaka skozi nas, se pretvarja v druge oblike, nam omogoča, da pridejo do nas te druge oblike, itd. Nima se smisla zmrdovat nad denarjem, nam omogoča nam važne stvari, seveda pa ni sam sebi namen. Če je pa sam sebi namen, je pa kriza.

John_Doe wrote on 15.07.2002 at 09:10:48:


Deeper and deeper.... 8)
Johnny, opažam, da se ji te duhovnost zagabila... Se motim? Je blo preveč bluzenja, kaj naj bi počeli, da bi postali bolj.... khm, bolj, poduhovljeni...? Po treh letih študija na DU, se mi je to zgodilo. To sem že enkrat pisala.
New age ideal je totalno nerealen... pozabiti na svojo osebnost, ne se jeziti (why?)... skratka... univerzalna ljubezen, služenje.... in to sem dala skoz...
Ostalo je pa nekaj, kar mi je realno. To je moja duša. Ali pa tisti krasen občutek, ki smo ga imeli kot otroci... se spomniš? Kako smo doživljali svet? V kaj smo verejli? Jaz verjamem v to čistost. In ne udam se. Nisem prenehala verejti tudi v ta del sebe.
Zavedam se ga, srečam se z dušo... pa veš kdaj najbolj... ob kakšni fini debati, na vrtu prijateljice, ob soju sveč... ali ko pelejm Mašo na sprehod in jo gledam, kako se podi za kakim insektom... Male, male stvari, tihe, mirne, brez pompa....

Goeser, a?  

Thot wrote on 15.07.2002 at 13:21:47:


Hehe, Thot... kar navadi se na to, da povemo kar mislimo.... ni pa nevarnosti, da bi bil to kak slab štart zate... Tu ni ocen, ni spreičeval, pa tudi vedenja ne ocenjujemo...  
So pa besede naše edino sredstvo tu gori. Im včasih se pač zgodi, da uporabimo kako besedo, ki dopušča še kako drugo intepretacijo mišljenega.

Vprašanje koliko imaš ponuditi, praviš? Hmmmmm. Thot? To bom pa še ugotovili, a ne? Po mojem, boš tudi sam presenečen nad seboj....

[quote author=John_Doe In, JA, male stvari... te so tiste, v katerih clovek uziva. Sam enim je to tolk tezko pojasnit oz. jih na to opomnit.
[/quote]

To je beseda. Nekaterim že kaka mala pozornost npr. šopek ali čokolada polepša dan.
Ah kurc, drugim(nam) pa spravi v dobro voljo že tist cm in pol pene na pivu.

Hja, sej je tud moja filozofija, da je treba od sebe tudi dajat ne samo jemat. Mislim, da v svojem življenju se nisem odklonil nobenega pomoči potrebnega..., ampak če gledaš na stvar iz druge strani sem jaz ze velikokrat ostal z dolgim nosom.
Lahko filozofirat na dolgo in široko še par let, pa boste ugotovil, da je denar oz. materialne dobrine trenutno (pa verejtno se nekaj časa) gonilna sila, ki vrti ta nas planet. Večina hlasta po premozenju in ob tem svojem skobicanju k cilju, puščajo za sabo morje trupel, ampak najbolj zanimivo pri vsej stvari je to, da se počutijo užaljene ali prevarane, ko jim nekdo hrbet obrne.
Kot, da se ne bi slišal za tist rek : "Milo za žajfo..."
Sploh, pa je žalosten, da se nas bo moral še tistih nekaj dobrih ljudi spremenit v egoistične prasce, ker drugače ne bomo preživel!
Pišuka. prav rad bi enkrat verjel tistim optimistom, ki pravijo, da lahko posameznik spremeni svet...