rTulip wrote on 16.05.2002 at 20:43:08:


Kakor jaz razumem ta rek, so ta tretji totalni "pahni-me-da-padem".
Druga vrsta vsaj opazijo, da se nekaj dogaja okoli njih, ta tretji pa niti to ne: se le vsemu čudijo in bluzijo in čudijo in bluzijo (v tem vrstnem redu...).

Quote:


Mislim da si zadel bistvo. Če bi stvar zaostrili; "tisti, ki fantazirajo naj ne jejo, ker le zrak mešajo" .. in bežijo od resničnosti oziroma stvarnosti.

Res poznam nekaj poduhovljencev, ki so v bistvu zelo zelo daleč od stvarnosti in verjetno to počnejo, ker jih je sebe in stvarnosti strah, v duhovnih višavah - pa čeprav izmišljenih - je pa tko fino in vedno se kaj novega zgodi, če nič drugega se pa Merkur začne nazaj premikati )

Če fantaziraš znotraj ene veljavne  družbne paradigme pa uprabljaš en logičen in splošno razumljiv sistem al pa priznano formo, pol si filozof, duhovni vodja al pa umetnik z enim visokim družbenim pa materilanim statusom. Ješ pa trošiš na račun drugih, čeprav v enem klasičnem pomenu besede nič ne delaš ampak živiš takorekoč od časti.

Če fantaziraš izven veljavnih paradigem po samo teb znani logiki in se izražaš v eni nepotrjeni formi, pol si čudak, heretik in bohem, ki životariš na neuglednem družbenem dnu. V enem klasičnem pomenu besede prav tako nič ne delaš in če te ne pustijo crknit živiš takorekoč iz usmiljenja.

Jest bi  za razliko od gapeta reku, da sicer v obeh primerih  s svojim fantaziranjem nekaj nameravaš, le da te v prvem primeru motivira  zadovoljevanje potreb in pričakovanj drugih, v drugem pa te motivira predvsem notranja izpolnitev.

Ponavad  po izpolnjevanju potreb drugih ostaneš notranje prazen, zato to praznino moraš napolnit s hrano in drugim materialnim ugodjem. Tko si res kot ovca, ki  ima na račun svoje previdljive pohlevnosti ves čas varno stajo pa krmo na voljo.

Pri fantaziranju  za izpolnjevanje notranjih potreb pa ponavad res nimaš drugim za ponudit tistga, kar morda trenutno  rabjo, ampak ker se ne počutiš praznega, od njih tud nič ne pričakuješ.  To ne pomen, da bi si želel   od miloščine al pa od prane živet, ampak predvsem to, da dejansko zlo mal al pa skor nič ne rabiš.      
   
Na vsakemu  pa je, da izbere.


 

Mi v principu nismo tko naučen, da bi zmernost enačili z življensko polnostjo. V naši kulturi vlada  princip izključevanja: izpolnjenost iščemo v prenažiranju in sončenju  v družbeni  slavi ali pa v  shiranem životarjenju  v senci v božje milosti.  Zato smo zmerom v eni jebeni shizofreni situaciji, prežeti s slabo vestjo, da bi bla una druga izbira boljša. Zato tud z s kao svobodno izbiro nič ne preberemo.      

gape wrote on 22.05.2002 at 09:59:05:


Meni se zdi, da je velika razlika med bluzenjem po višinah in bežanjem pred frkami in med kreativnostjo.
Če se ne motim imaš ti v mislih slednje...

Quote:


Dejmo probat definirat razliko. A je to uno sprotno štimanje med različnimi nivoji? Zmernost?=>zmernost=kreativnost ?

Quote:


Saj v bluzenju se maš lahko tud za kreativnega in nikomur nč hudega nočeš. Jest  tle ne vidim, v čem je druga kvaliteta. Da te drugi potrdijo, ki te prej niso jemali resno? Da ti dajo za jest?

Quote:


To mi še zmerom ne gre čist skup. Poznam kup kao bluzerjev, ki po mojem sicer zmotnem mnenju ne dajejo drugim nič svojega, ampak jih zanjo dobro popedenat ne po svojih, pač pa po njihovih željah. Sem jih zmeraj imel za 'manj  vredne', ampak je to očitno osebnostna lastnost, ki se danes ceni in dobro  plača.  Torej majo nekaj svojga, kar lahko dajo drugim in jih to tud  v seb popoolnoma zadovoljuje. Majo občutek za potrebe drugih  bolj razvit kot vsak, ki se samo v percepcijo sebe poglablja pa v seb kavalitete išče pa samega sebe potrjuje, pol pa to kot svojo al pa  univerzalno resnico okrog ponuja al pa ceko drugim  vsiljuje ne  glede na to, a  drugi v tem njegovem početju kakšno kvaliteto vidjo al ne.

Kje je zdaj razlika v kvaliteti percepcije? Kdo je tle bluzer? Komu si tle svoj futer bolj zasluž?