Harry !

Ravno vsi ti problemi,ki si jih opisal so zato,ker človek ne sprejema samega sebe.
Vzrok pedofilije in podobno je ravno obsojanje.V tem primeru obsojanje spolne energije.

Sprejemati ne  pomeni odobravati.

Sprejemati v tem smislu,da v sebi ne delaš blokad,saj dokler ne sprejmeš ne boš sposoben razumeti.
In če ne razumeš ne boš sposoben rešiti problema.

"Vzrok pedofilije in podobno je ravno obsojanje.V tem primeru obsojanje spolne energije."

Tole pa si napisal tako nekako, kakor, da bi najprej pedofilijo obsojali, ko je še ni bilo in je ravno zaradi obsojanja nastala.

"Sprejemati v tem smislu,da v sebi ne delaš blokad,saj dokler ne sprejmeš ne boš sposoben razumeti."

Prav lahko sprejeman, ni problema. Ampak sprejemam lahko ljudi, ki so pač drugačni, ampak da s svojo drugačnostjo ne škodujejo drugim ljudem. Tudi če sprejmem pedofile, ni problema, evo jih sprejmem in razumem, da se lahko razpalijo samo pri otrocih in le na ta način potešijo svoje spolne nagone in potrebe. To je vse jasno. Vendar je treba takšne ljudi odstraniti iz družbe in jih obsoditi, pa če jih še ne vem kako razumemo.
Drugače pa je pri gayih in lezbijkah. Jih sprejemam in jih razumem ter jih ne obsojam, ker ne škodujejo drugim ljudem.  LP Harry

Robi wrote on 28.04.2002 at 22:34:57:


Konec koncev jih sprejemamo, saj so del družbe. In jih tudi obsojamo, ravno zato ker jih sprejemamo. Če jih ne bi sprejemali, jih ne bi obsojali. Ne moremo pa jih sprejemati na tak način, da bi pomislili, da se pač drugače ne morejo zadovoljiti, kakor z zlorabami in ker ji razumemo, jim pač ne stopajmo na prste.  8)

Igor P. wrote on 28.04.2002 at 22:51:25:

ne moreš sprejemat in hkrati obsojat.
100% sprejemanje je namreč ljubezen, kar pač ni enako obsojanju. je ravno nasprotno.

sicer pa:
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general&action=display&num=991906...

da ne bomo preveč mešal štren

Valentinaa wrote on 29.04.2002 at 10:20:57:

Bom takole začela. Predstavljajte si poslovilnega. Fant, mlad fant gre v vojsko. Saj veste. Naredi poslovilnega. Povabi starše, frende, punco... Ansambel igra, vsi se zabavajo, plešejo... Smeh, dobra volja, pogovori... Naenkrat pride dekle fanta, čigar poslovilni je bil, v prostor. Joka. Hej, kaj ti pa je. Pa saj bo prišel nazaj... Nobeden ni videl, začutil, da je resnica veliko dlje. Žal. To dekle, sta tisto noč, dva takoimenovana fantova prijatla, posilila. Zaprla v stranišče, ji ukazala, naj se sleče, in ker ni hotela še pošteno pretepla. Udarci po telesu, udarci po duši. Nič ni pomagalo. Ne jok, ne prošnje, in na koncu niti otopelost, tišina. Eden je prej odšel, eden je dokončal kar se je namenil.  In ko je tako jokala v svoji lastni tišini, se je eden še drznil (MISLIM!!!!!) stopiti do nje, in jo vprašati, če naj ponovi.
Starši niso nikoli zvedeli, kaj se je zgodilo, prijatelji niso nikoli izvedeli kaj se je zgodilo, še fantu je povedala šele čez mesece, ko je lahko. Vse življenje bo nosila to s sabo, vse življenje bo čutila posledice. Zdaj pa vi njej razložte, da naj ne obsoja, ampak sprejema???? ... a ne Gape.

Razložite ji:
Sama sem se odločila, da bom iskala v vsaki stvari dobro, "slabega" sploh ni... Ali res ne Kali? Ali res ni slabega?

In tukaj odgovor na tole vprašanje:
Ali naj to razumem kot, da naj vse kriminalce poskušamo razumeti, njihova dela naj ne odobravamo, kljub temu pa naj jih ne obsojamo in jih pustimo svobodne med nami, ker jih pač razumemo, da to zlo nosijo v sebi in taki pač so. ... NIKAKOR NE!!!!!

Če taki pač so... jih nikakor ne smemo pustiti svobodne med nami. Če taki pač so... moramo njim, predvsem pa ostalim, pokazati, da to ni prav. Da se ne bi ponavljalo. Da se ne bi nekoč kdo dotaknil koga od vaših.


In za koliko podobnih primerov vem. Preveč.

Draga Samonekdo,
tudi sama nisem mogla razumeti česa so me učile negativne izkušnje iz mojega življenja, dokler nisem začela delati na sebi. Ko začneš enkrat delati na sebi se lahko spremeniš v zelo kratkem času, spremeniš sebe in pogled na svet. Spoznala sem, da ni slabih izkušenj, ker me je vse kar sem doživela nekaj naučilo, postala sem še močnejša in boljša kot sem bila. Je že Nieche zapisal, da KAR NE UBIJA, JAČA.
Dokler sem obsojala ljudi in dejanja, sem postajala vedno bolj nesrečna in življenje se mi je skos vrtelo v krogu. Nisem obsojala njih, kot sem predvsem obsojala sebe in svojo nemoč, da bi si pomagala. Pri vsem skupaj me je močno oviral tudi moj ego.
Odločila sem se, da:
-bom vse in vsakogar ljubila
-vedno bom iskrena
-ne bom obsojala
-iskala v vseh stvareh le dobro
-ne bom se obremenjevala
-ne bom jemala stvari osebno
-ne bom se za svoja mnenja opravičevala
-ne bom vsilovala svojega mnenja

Ko začneš delati na sebi, se začnejo stvari kar same dogajati. Prave knjige, filmi, oddaje, prijatelji..., ti pridejo naproti in učiš se iz vsega, vsakdo ti postane učitelj. Življenje je največji učitelj.
Poskusi se preden izrečeš sodbo vživeti v kožo obsojenega in razmisli o tem, kaj je njega privedlo do tega dejanja in kakšno življenje je imel.
Ko enkrat odpustiš sebi in se imaš rad, odpustiš celemu svetu in ga imaš rad in stvari sprejmeš take kot so, brez delitev na slabo in dobro.

Quote:

Ja,točno tako.
Najprej smo začeli (predvsem cerkev) obsojati spolno energijo in vzrok obsojanja je med drugim tudi pedofilija.
Treba se je malo poglobiti v stvar,saj se vse začne najprej na miselni ravni,potem pa tudi na fizični.
Fizični svet je le odsev duhovnega.

Quote:

Večina ljudi tako razmišlja.
Sprejemam le tisto,kar mi ne škoduje,oz. kar v meni ne vzbuja strahu in predvsem tisto,kar meni paše.
To je pač tisto tipično "sprejemanje",ki pa je zelo zelo omejeno in niti ni sprejemanje ,ampak sebičnost.
Vsak sprejema svojega partnerja,vendar le tako dolgo,dokler ustreza mojim vzorcem in v meni ne vzbuja strahu.
Ko partner stori nekaj,kar mi vzbudi strah,pa se pojavi ljubosumnost,sovraštvo.....
Šele takrat se pokaže druga plat tega "sprejemanja" in takrat začnemo partnerja obsojati.
Torej to ni prava ljubezen,ampak je to  sebična ljubezen.
Saj si partnerja lastimo in mislimo,da je tu zato,da ustreza našim prepričanjem.
Seveda pa je vsak človek edinstven in svoboden in ni tu zato,da bi ugajal vzorcem nekomu drugemu.
Zato zakon največkrat postane kletka.

Tudi morilci nastanejo zato,ker jih nihče ni hotel sprejeti takšnih,kakršni so,ampak je večino teh nekdo vzgajal z nekim vsiljevanjem vzorcev in prepričanj.
Kot je zapisala Vida,človek se rodi nedolžen in ne morilec.
Če bomo še naprej vsiljevali drugim svoja prepričanja in sebično sprejemali,bomo še naprej ustvarjali morilce.

Je pa res,da je človeka možno spremeniti le z ljubeznijo.