Quote:zdej skoraj že vem da ta pot ni prava, dajati drugim možnost, ste me skoraj že prepričali.
ampak jest vztrajam na svojih idealih, za katere vem da so pravi, zame.
Saj v tem dvomu sem tud jest, ta je tud mene prignal tle gor. Ne glih v zvezi z drogo, sorry, travo, ampak zadevo, ki ravno tako hkrati omamlja, odnaša in nenazadnje tud ozavešča - to je enim neskladjem med zemeljsko in transcedentalno razsežnostjo partnerskih odnosov, bolj direktno povedano: ljubeznijo. Ste me včasih kar kruto vzeli v roke, sem se dostkrat znašel v položaju, da sem sam pri seb presenečen, kolk se ne pustim prepričat, kolk agresivno sem priprvaljen branit svoje ideale. Upam, da maš tle z mano pa nami podobno izkušnjo saj sam praviš,
Quote:in do sobote definitivno še delujem na tem na čemer sem deloval do sedaj ... dajati drugim možnost - informacije, katere, vem, lahko najdejo, ampak sorry everymadrfakingbody, ko sm jih jest iskal jih ni blo za najdt. edini (prvi da ne bom krivičen) ki mi je dal takrat v tistem stanju uporabno informacijo je bil miro, natipku je: samo brez panike! in panika je šla.
Evo tud sam moram ponovno rečt, da je je pri men skoraj 20 let trajal, da sem tele gor tebe pa vas najdu pa sem eno paničarjenje ukrotu. Zdaj mam dost več placa, jest živim v dobri meri, da ga tud drugim odpiram. Tle konkretno vam ne bi rad vere v ideale jemal, ampak vas bi želu v en prostor izven tistega usmert, v katerega ste se maršovci sami zaprli. Vsaj tisti, ki naj bi vedeli, za kaj se gre, večina se itak ne sprašuje kaj dost: maršira, ker je to cool.
Quote:Moja natančnost, mi ne dopušča, da bi se posluževala nekih sredstev. Za to, da dosežem vsaj občasne krasne občutke prazne glave, miru, izpolnjenosti, občutka, da je vse na svojem mestu, da je vse smiselno in popolno, delam
Amstel, sem sam v zadnjem času prišel do podobnega spoznanja, ampak bolj v gapetovem smislu ene panične reakcije na nesposobnost samonadzora, ki jo povzroča uživanje alkohola. Pa sploh ni tko pomembno, a je doza kao zmerna ali nezmerna: paniko pozroči dejstvo, da preprosto nimaš vgrajenega samonadzora. Jest ga pri seb najlaže razrešim tako, da ga totalno tabuiziram, se ga ne pritaknem. In mam hkrati tolk jajc, da priznam, da sem zarad tega neke vrste slabič, da nima vinska trta nič s tem, da je vino le ene vrste hrana in sredstvo za premik, če že ne dvig zavesti, za katerega se zavestno prikrajšujem in s tem osebnostno morda siromašim. Enako je po mojem s travo pa tud z vsako vrsto droge. Pri svojih 40 letih in kar krepkem ukvarjanju s spoznavanjem samega sebe nisem še dosegel take stopnje osebne zrelosti in psihične stabilnosti, da bi zanal najti pravo mero. To me navaja na to, da te prave mere vame ni zmogla vsadit kultura, v katero sem vraščen. Zato je bad guy kultura, ne pa jest.
Tle se nam mnogim postavlja vprašanje, kam sedaj usmeriti svoj socilano-kulturni angažma. Trenutno vidim dokaj omejeno izbiro:
- v nestrpnost oz. totemizacijeo omamnih substanc na celotno družbo, se pravi v prohibicijo in kriminalizacijo, ki se kaže v družbeni nestrpnosti do drugačnosti
- v ustvarjanje paralelnega kulturnega sistema po vzoru plemenskih skupnosti, kjer so psihadelične substanve uživali obredno ali induvidualno pod nadzorom šamanov, kar se danes v enih bledih in zlorabljenih oblikah prakticira v rockovski, raperski, skaterski, raverski pa še kateri predvsem mladinski subkulturi
- v pohodu skozi institucije, dekriminalizaciji in legalizaciji, kar po mojem na sednaji osebnostne in kulturno-civilizacijski ravni pomeni pripuščanje oblasti k še enemu dodatnemu mehanizmu nadzora posameznika in subkulturnih skupin z vsaj potencialnim kritičnim in kreativnim družbenim nabojem
Po mojem smo zato tle, da si pomagamo najt eno pot k osebni psihični stabilnosti in do osebne rasti tud prek svojega družbenega angažmaja. Tle jest gapetov javni angažma za marš 100% podpiram, še posebej, če je podprt z osebno izkušnjo in prepričanjem. Moje osebno prepričanje pač je, da naša kultura za kaj takega ni zrela in da bo oblast pa še kdo takšen angažma zlorabla. Sem pa še bolj prepričan, da bova oba z gapetom prazaprav še naprej ostala brez zaslombe v tako v seb kot v kulturi za tisto početje, ki bi naju lahko v eni drugi kulturi pa civilizaciji prav normalno vodilo po vseh stopnjah zavesti.
Pa ne gre samo za psiho-substance, sem ravno tako ali pa še bolj spadajo kulturni okviri za realiziranje vseh človekovih potencialov, med katerimi po mojem prednajči ljubezen. Samo na to omejitev skušam opozarjat, eno kritično refleksijo do družbenega angažmaja vzpostavljat.
Blagor teb, amstel, da se ti v kaj takega pravzaprav ne bi blo niti treba zapletat.
Home
Pages: 
