Madan Gopal Das wrote on 15.02.2005 at 10:00:54:




Te nečistoče na površini niso nič drugega kakor EGO. In ta ni resničen. So samo naše predstave- pa niti ne naše ampak projekcije družbe, staršev...In dokler živiš iz Ega samo reagiraš. Če pa živiš iz Jaza potem deluješ- si svoboden. Kolikor jaz razumem te stvari je tako, da vsakič ko se zaveš svojega Ega prevlada nad njim Višji jaz in del Ega izgine. Velikokrat se ne zavedamo kaj delamo. Zdej smo pa spet tukaj. Kakšna točno je razlika med zavedanjem in vedeti?

Madan Gopal Das wrote on 15.02.2005 at 14:25:10:


Mene je fasciniral Osho, vse njegove knjige sem prebrala ampak na žalost je vse ostalo v mislih namesto, da bi to udejanjila.EGO so tudi misli in zelo težko jih je ustaviti. Um kar naprej nekaj brbota. Ampak res če jih opazuješ jih ustaviš.Priporočam poslušanje video posnetka pod "TV Šiška.Osho".

EGO se pa razblini v trenutku razsvetljenja ko spoznaš, da nisi to, kar si mislil da si.

Vanesa wrote on 15.02.2005 at 14:34:06:

ok. kdo pa si pol ko si razsvetljen?

Madan Gopal Das wrote on 15.02.2005 at 15:04:26:


Po moje si pol čista ljubezen, višji jaz. Po moje je to evolucija zavesti. Ampak sej pravm jaz sem samo načitana in se mi zdi da zmeraj manj vem. Kdaj pa kdaj sem že doživela trenutek popolne ljubezni pa kakšno posebno stanje oziroma uvid, to je pa tudi vse. Drugače pa samo iščem in lutam. Krščena sem bila že tolikokrat  ( v binkoštni cerkvi, pri protestantih in pri kristjanih kar dvakrat k so zgubil moj krstni list), tko da ni hudič da nom pršla u nebesa pa kjerkoli že so. Jaz pa kr čitam in čitam okrog mene pa sama svinarija. No ja zdej sm se začela saj pogovarjat s pametnimi ljudmi. Upam.

Vanesa wrote on 15.02.2005 at 14:13:00:



Kaj jaz vem, mislim da večina new-agerskih ljudi gleda na ego zelo, zelo poenostavljeno, nelogično, kot na neko nujno zlo, kar jih katapultura v neko ozko, skrajno omejenost - kalup, kao če "se rešiš" se ega, potem pa si svoboden, potem pa boš avtomatično srečen, pa dober, pa kreposten, pa tralala... Skratka zelo pravljično-domišljijsko gledanje, kjer je razum odsoten, ker nekako aplicira možnost, da če nam pa to in to uspe, potem pa bomo "odrešeni". Na življenje je treba gledati z realnimi očmi, tako kot je, ki nikoli ne bo enobarvno, ampak je mešanica slabega, dobrega, veselja, žalosti - skratka zelo dinamično in razgibano in ne monotono, takega ga je tudi treba sprejemati. Ego ni nič slabega, se je pač izoblikoval v naši raši rani mladosti, se še delno spreminja, nadgrajuje, je vedno obstajal, ker na njem bazira naša celotna strukturirana osebnost, naš jaz - ker če razpade ego, ga preplavi in zamenja naša podzavest, se pravi postanemo psihotični in se zgubimo, "razpademo" (zblaznimo), ne pa kot si nekateri umišljajo, da bodo potem "razsvetljeni".  Lepo je poslušati tele "mojstre", to živeti pa je nekaj povsem drugega, živeti je umetnost, vsak človek zase je umetnik, vsak od nas je drugačen, saj se razhajamo v mišljenju, pogledih, okusu..., kar je tudi prav.... Tako da EGO, ja kaj ego? ego je ego.....

exodus wrote on 15.02.2005 at 15:26:03:



Tole si pa ti zelo dobr napisu. A ti tud velik bereš?
Ampak s temle se pa čist strinjam. A pol misliš, da lahko postaneš norc če preveč majstre poslušaš?

Kaj pa tista fora, da moramo živeti v zdajšnjem trenutku, ker preteklosti in prihodnosti sploh ni, da je samo v naših mislih. Ampak tale "zdaj" je pa zelo težko ujet. Menda če ga ujameš ni več EGA. Nekaj sem se pogovorjala s prijateljico in je rekla, da časa sploh ni in mi je razlagala ko sva sedeli na klopci, da sva tam sedeli že prej in vseskozi.Pa ji je moj EGO sam kimov, k ni hotu izpast budala.

Vanesa wrote on 15.02.2005 at 15:48:29:

ne da bi vedu.

jz sm bl bolnik kokr pa terapevt... razen ce si lahko hkrati bolnik in tud terapevt... da avtomatsko ko zdravis druge, zdravis tudi samega sebe ali obratno.

vanesa

saj že osho sam piše, da ne hiti in ne poiskušaj odvrečt ega. ker kdo pa ga bo odvrgel? ker tisti kateri ga odvrže, sam postane spet ego. ne moreš ga odvrečt. enostavno pade sam, se rastopi.. in to ni tvoja zasluga. naša zasluga je, da ga spoznamo/razumemo..ko pa pade vstran, pa je to enako kot pri drevesu, ki spusti plodove - enostavno odpadejo sami od sebe..
najboljša knjiga od njega mi je -knjiga o niču-  v tej knjigi sem se nekako našel. za ostale ljudi pa so katere druge. osho sam ni bil pisec, vse knjige so napisane od njegovih učencev ali pa iz seminarjev.. zato ni vse za vsakogar. lahko te hitro zmede če preveč bereš in ne prakticiraš vsebine..
jaz sm pri tej moji poti videl, da noben drug ne more pomagat. pa naj bodo to napotki, nauki, doktrine... tole vse mi je pomagalo toliko, da sem sam v sebi začel iskat neko zavest in nekaj nepovzročenega.. vse ostalo je povzročeno; si vesel, žalosten, pol energije, jezen, razumevajoč, zmeden..itd..vse tole je povzročeno in prihaja od zunaj, to nisem jaz. a v sebi lahko opaziš(če iščeš) nekaj kar ostaja vedno enako, vedno je tukaj. ko spiš, ali ko si buden.. temu osho pravi -priča- najdi to pričo v sebi, in zmeraj bolj in bolj boš postajal zaveden. nakar boš nekega dne spoznal...