Helo Li!
Sem te malo prestrašla. Nisem mislila tko. Pržanček ja.
Tud jst se bolj skrivam, k z bolj mal ljudmi komuniciram.
Sem se pa udeležila *Pržančka,* ker vem, da ne more biti bad, saj že Gape da svetlo sliko, mi smo pa prec za njim.

A je tko hudo?

ne išči pretiranega pomena ......ker sam pomen ne pomeni dosti........seveda pa je tut kul ce razumes....ni pa tolk bistveno .........
bistvo je to da se nisi ustavu......sou si cez ....kako nej recem dobo......v kateri se nam zdijo starsi se bogovi...neranljivi....in vsemogocni.......gre za neko tvojo frustracijo iz mladosti da ti je nekdo hotel vzeti mamo ki si jo hotel imeti samo zase (sej poznas stose po Freudu...o materi pa fotkotu in take bedarije).......na koncu si custveno dojel......da to sploh ni bla fora ...in da si sumnjicil narobe....no pol sta bla pa ze v gostih......itak si sprostiu zaostalo frustracijo in ponavad se po takih stosih zjutri zbudis k raketa.......

zivele rakete

p.s. bistvo je da se odigra svojo rolo u filmu - sanjah do konca ....keep on .......

to se uc magleviti

Ajde senjači, sedaj se pa poiskusite v tem, da mi poveste, kaj pomeni, če se ti sanja od slona?
Spet me je v sanjah strašil en duhec. Dvignil me je v zrak in me z nogami postavil na strop. Hitro sem zmolila, da sem se spet znašla na tleh. Pol je bila pa ena punca tam, da bi mi tega duheca pomagala razvozlat in v razlago sem videla simbol slona.
Torej, slon nikoli ne pozabi. A jaz pa sem pozabila nekaj pomembnega, kar se moram spomniti?
Ideje prosim?

Jaz sanjam vsako noč. Večinoma si sanje zapomnim, včasih pa se mi preprosto vtisnejo v spomin in jih nikakor ne morem pozabiti...
Najbolj so mi ostale v spominu tele;
Ko sem se že odločila, da grem na iniciacijo za drugo stopnjo Reikija, sem imela teden dni prej nekakšno čiščenje - drugače ne morem raložiti stanje, v katerem sem se znašla... Imela sem namreč grozno mrzlico. Zeblo me je, potem mi je bilo vroče. V bistvu sem bila kot bi doživljala nekakšen trans. Ob sebi sem čutila ves čas vodnike in angela. Imela sem zelo visoko temperaturo, ki mi je kar naprej padala in se dvigovala. Če tudi sem si odprla Reiki, se mi je zdelo, da nič ne pomaga... To sem jemala kot - ne vem, boj sama seboj? V glavnem, ko sem po nekaj urah, končno zaspala, sem imela zanimive sanje. Sanjala sem, da sem na nekakšnem razpadlem gradu. Vse kar je bilo dobrega, so bile samo vrata, ki so bile iz res trdoživega hrastovega lesa... Vem, da je za mano hodila manjša skupina ljudi, za nami pa so hodili ljudje, ki so nas preganjali. Bežali smo po preperelih stopnicah v visoko v grajski stolp. Ko smo že mislili, da smo na varnem, so se pojavila ta vrata, ki se nikakor niso hotela odpreti. Končno sem ugotovila, da se odpirajo samo na način, če ima človek pozitivne misli. Ko sem pomislila, na dobro, so se vrata, kar sama od sebe odprla... In bili smo na varnem. Spet so je pojavila nova, dokler nismo prišli čisto na vrh.
Takrat, se je nebo razdelilo, na svetlo, zlato svetlobo in na črno temo. Videla sem veliko ljudi, nekaj sem jih v resnici poznala, veliko pa je bilo neznanih... Spomnim se, da sem prijela prijateljico za roko, in nato so se začele roke spreminjati v eno dolgo roko, ki je izgledala ravno takšna, kot je DNK, če se še spomnite na učne ure iz biologoje. Ljudje, ki so stali v temi in katerih, sem se dotaknila, se je tema umaknila, dokler ni bila ena sama zlata svetloba...
 Sanje so bile tako žive, da sem, ko sem se prebudila, čutila takšno spokojnost in mirnost, ki je ni mogoče opisati. Sama pa sem se dokončno zavedla svojega poslanstva. Kako ljudem pomagati in jih ozaveščati.

Kali

zanimivo, da si sanjala te sanje, lepo. Mogoče te je pa zvonec ravno prav "zbudil". Vijolična je barva imaginacije, na  obleki pa lahko pomeni, da se ti bo udejanila in se boš potem oborožila s kupom takih stvari.

Sama sem že nekajkrat hotela sem zapisat sanje z otrokom v zvezi, ki sem ga jaz nosila v naročju. So pa to ene sanje izpred let in velikokrat mi zbudijo pozornost. Ne vem točno koliko je bil sin takrat star - dojenček v glavnem - ko so se zgodile, torej nekje v letu ´88. Časi takrat  še niso bili tako agresivni pred razpadom stare države, moje sanje pa so bile totalno vojno stanje kot sredi druge svetovne. Bil je tudi prvi otrok obenem in dojenček.., se spomnim teh občutkov nemoči, bežanja, kaos, brezizhodna situacija, strah pred totalno katastrofo, skratka..še sanjala sem kot v kakem starem črnobelem filmu. Ko sva prilezla iz najhujšega in po visokih stopnicah, se je daleč pred nama dvigal značilen oblak. Nevarnosti takrat nisem več občutila, mali v mojem naročju je vmes zrasel - okoli 3,4 let; vse sem opazovala z vrha in zelo od daleč.

Ko se je vojna potem pri nas res začela, je bila pa hčera stara en mesec, strah v zvezi s tem pa nič manjši.


Karmen

Ana - BODI MOČNA V SEBI, tudi to ti sanje pravijo, MAR NE!
Jaz si srčno upam reči, da bergel kmalu več ne boš potrebovala, seveda jih ne boš...

In nihče se nima pravice igrati s teboj - niti v sanjah!
Vedi, da sanje NIMAJO MEJA in jih lahko spremeniš, vsi jih lahko!