Q
gape Kar se tiče principov zaljubljanja v pijance so stveri dodobra raziskane in ni tu nobene mistike, karme ipd. Da bi bila pa to dednost, ta je pa že mal močna
Q
povej raziskavo

Q
Kar se pa tiče naše Marije.
Q
o tej mariji sm samo slišu (z dveh različnih koncev), najprej je bla carica, ki bo rodila jezusa, pol je bla pa že bolana in si ni znala sama pomagat. tko da ... povej nam več o njej ... je pa tko ... da če en razumnik (oldi) o njej ve več kot pa mi inuicijarji ... sam sklepej kaj je z njo in njeno intuicijo ... nočem pa nikogar nič obtoževat, ampak tko pač je.
lahko pa da je blo res pol se je pa hierarhija premisnla in ji odvzela jezusa, tko pač je če se hvališ, še preden si naredu.

kje si pa zdej sekto najdu oldi ???

Quote:

Torej,po tvoje je intuicija le neka osnova.Naš razum pa je nekaj vec.Torej zate je razum neke vrste cloveška inteligenca in bi naj bil nadrejen.
Ce pa je clovek intuitiven,pa po tvoje pade le na neko nižjo živalsko raven.
Zato je v tebi ta odpor do vsega,kar je intuitivnega.Saj se bojiš,da ,ce ne bo vladal razum,bo prišlo do anarhije.

Razumem.Clovek pac misli,da je on sam središce vesolja in ce tega sveta ne bo s svojim umom kontroliral,bo vse propadlo.
A verjameš tudi v to,da smo ljudje s svojim umom ustvarili ta svet ??
Mislim,da ne.
Clovek teži k temu,da bi postal,kot nek bog.Vedno vec stvari želimo kontrolirati in jih imeti pod nadzorstvom.
S svojim umom,želimo ustvariti nek svoj svet,ki bo temeljil na naših predstavah in naših zakonov.
A ni to zanimivo.Vsa druga živa bitja so tako usklajena,da nobena ne more prevladati.Nobena žival ne  more uniciti tega sveta.
Kaj pa clovek ?
V nekaj minutah smo sposobni uniciti vso življenje na zemlji.In to s pomocjo svojega  razuma.
Torej ta naš razum je nekako locen od neke višje inteligence oz. intuicije.
Vem,da ni vprašanje ali intuicija je,ali je ni,ampak je vprašanje v kolikšni meri intuiciji zaupati.
Ce clovek izgubi kontrolo nad svojim življenjem ali postane nasilen,to ne pomeni,da je pod vplivom intuicije. .
Ampak ,da je njegov razum postal zmeden,zaradi nekih nelogicnih izjav.Ravno tako racunalnik,ki deluje po principih logike ,ne bo sposoben obdelovati nelogicnih stvari.Enostavno bo zablokiral.
In tudi v tebi je strah nekih nelogicnih in nerazložljivih stvari,saj se bojiš,da bo tvoj um postal zmeden.
Ampak s tem,ko zaupaš le v znanstvene dokaze,si v življenju za marsikaj prikrajšan.Svoje življenje si prodal znanstvenikom.
Zakaj neke duhovne stvari povezuješ le z slabimi primeri ?
A misliš,da nas bo znanost pripeljala do tega,da bomo živeli,kot v raju ?
Jaz tega ne verjamem.Že zdaj si clovek s svojim nadzorovanjem nalaga ogromno odgovornosti.Ljudje smo vedno bolj pod stresom.Vedno vec je samomorov,drog.... ZAKAJ ??
A je to zaradi intuicije ali našega razuma ?
Le zakaj se živali ne drogirajo ,ce praviš,da jih vodi intuicija ?

Treba je zaupati v življenje,v višjo inteligenco saj šele tako postaneš gospodar svojega življenja.

Quote:

Tudi škodljive stvari je treba sprejemati,saj se na njih ucimo.
[quoteA res misliš, da vsi mi rabimo te sekte in ta bluzenja in iskanja, ki velikokrat privedejo do osebnega kraha] [/quote]
Vse,kar obstaja na tem svetu,tudi potrebujemo.
Noro pa se mi zdi,ce nekaj zavracamo in se nocemo uciti.
Quote:

Torej je problem le,da imamo premalo razuma ?
In kaj naj naredimo,da ga bomo imeli vec ?

Robi wrote on 16.01.2002 at 21:53:11:

Ko se človeku odtrga kot temu žargonsko rečemo, deluje po živalskih pravilih. Nerazumski del možgan izove "poplavo" v razumskem delu in iz nas govori samo tisti del, iz katerega prihaja tudi intuicija. Kot sem pa že ugotovil, intuicije nikakor ne znate tako definirati oz. opisati, da bi jo lahko jaz ločil od ostalega dogajanja v tem delu možgan. Zato je zame to (zaenkrat) vse skupaj ena in ista stvar.

Če prav razumem vašo intuicijo, bi jo definiral nekako takole.
1. Je nelogični nenadni preblisk, kar pomeni, da ni produkt razmišljanjain.
2. Ima vedno prav.
3. Če nima prav, ni intuicija.
3. Tudi če zaradi intuiocije nasankamo je to dobro za nas, saj so taki karmični načrti.

To je pa še huje kot tista:
Osnovni pravili šefovanja:
1. Šef ima vedno prav.
2. Če šef nima prav glej prvo točko.  


gape Zaljubljanje v pijance:
Stvar ni tako enostavna, osnovna ideja je pa: V dolgih letih trpljenja in truda, da bi hčerka s svojim ravnanjem odvrnila očeta od pitja, bi hotela neuspelo početje nadaljevati na možu in s tem sama sebi dokazati, da to zmore. Obstaja sicer še nekaj drugih variacij na isto temo. Bistvo pa je, da ko vse skupaj ozavesti in spozna, kake traparije se gre, bo naslednji poizkus partnerstva sigurno nealkoholik.
Verjetno boste njeno življensko pot razlagali s karmo, vendar ali se ne bi dalo taisto žensko o tem izobraziti že pri 18 letih, ne pa da ima za sabo 3 propadle zakone s pijanci in 3 nove pijančke - otroke.
In da preidemo na našo intuicijo. Ko naša deklica zagleda nekega pijančka ji od nekod pride intuitivni preblisk; ta je pa moja ljubezen, na kateri bom lahko dokazovala....Seveda se ta vzgib ne izraža tako direktno.
Če bi jo izobrazili, bi iz nje prišla intuicija: bejž od tega pijančka; a ni dosti, da ti je že oče fental mladost.

Tako pa še vedno vlada prepričanje, da je izbira partnerja neka nerazložljiva mistika imenovana kemija.

PS: Kje in kdaj imate sestanke??

MIKE wrote on 16.01.2002 at 22:48:56:



Mike, sem te že pogrešu, ne mi tega delat ! Če nisi v formi za kašno intelektualno nadmudrivanje, poči gor kakšno odštekano zadevo  8). Tista o tišini  , ki je furala v levo, je bila fenomenalna.  Kakšen parodoks, ki  vrže zadevo iz konteksta, je včasih boljš kot pol slovarja al pa dohtarska dizertacija.  To je tud Osho delal, saj veš.
Pa upam, da te nisem s tem še dodatno obremenu.

Oldi, to bi tud teb koristlo, verjem. Znotraj pardigme, ki jo tle razvijaš, ti nobeden od nas ne bo znal rešit problema intuicije. Znoraj tistega, kar smatraš za našo parigmo, pa ti ne boš priznal rešitve (a se ti zdi kaj zanano, A.?). Ker ti pa tvoj  moj pa naš racio DUŠO dušijo. Ker  zgolj s potrditvijo pravilnosti tvojega racia tud če se to zgodi 1000 replayu,  tvoja DUŠA ne bo prišla do odrešitve  ...

Ampak štos OSS-a je   tud v tem, da v njem iščeš, ne da najdeš. Da si daš krila,  eno domišljijo, v kateri ima DUŠA neskončno  prostora,  da sama najde tisto, kar rabi (a se vama to zdi kaj znano, zvezdica pa majk?). Zato dejmo tle gor tud še kakšno lepo zgodbico ali pa štos... Ranljiva, ti znaš to tako lepo povedat , vsa čast...

Titud: sej nisem mislu na splošno, gre za to da sem si reku, ej bom pa zdej jest temu Oldiju še enkrat analitčno, detajlno, z vsem enciklopedičnim znanjem odgovoru.

In sem začel brati poste od začetka, prvih nekaj, eno stran in pol, in kaj sem vidu, da je vse povedano.

Če so avtorji slovarjev rekli, da je INTUICIJA to in to, jim verjamem. Ziher bi povedali kaj drugega. In kje je catch, tle pri intuiciji, ravno to je intuicija, da takoj ko pridem tlele gor vidim, da je še kar v pogonu, in intuitivno vem, da je

Andres
Dobro si zalisal: "Usmiljenje do pijanca, ki jo spominja na očeta", ki ga je imela na en sprevržen način rada in se je pač naučila te sprevržene oblike ljubezni, ki se ji reče usmiljenje.
Seveda to ni ljubezen, pa čeprav boste mnogi rekli, da gre za najvišjo obliko nesebične ljubezni.
Gre za defektnost v nerazumskem delu možgan in ko oseba to ozavesti in razumsko spozna svoje trapasto početje, se začne spreminjati in sčasoma lahko zares ljubi.
Trdim, da bi se dalo s psihoterapijo pomagati vsem tem hčerkam pijančkov in bi s tem ogromno naredili. Bilo bi manj pijancev in manj družin ki so hujše kot konc. lagerji.
Tako pa bluzimo o kemiji, intuiciji, karmi, družini kot največji vrednoti, vrabci na strehi se nam pa režijo.

comp
Quote:


Kaj pa če je ravno obratno: Jaz sem sposoben živeti brez Boga in brez mistike, da je tu nekje neka absolutna intuicija, ki me čuva oziroma da je vse naprej določeno in podobne pravljice. Zavedam se namreč, da gre za nek mehanizem (mislim na nerazumski del možgan), ki ga soustvarjam sam in mi ga soustvarjajo vsi okrog mene. Živeti s tem je pa gotovo teže in prav zrelost mi daje moč, da s tem živim in kljub temu ne tako stresno kot mnogi.

Quote:



Ja normalno Oldi. Usmiljenje do pijanca, podoba očeta, vse to imaš prav, ampak a si že slišal tisti stavek.  " Tako grozno ga ljubim, samo če nebi pil.  Kadar pije je pa nemogoč in takrat bežim"
Ampak reci ti meni kako je mogoče da toliko žensk najde med toliko moškimi ravno podobo očeta pijanca? Intuicija ima nedvomno vlogo tu vmes.  Kot nealkoholik se ob teh stavkih počutim kot peace of sheet. , saj je bil moj bivsi tast oboje pretepač in pijanec, moja bivša žena pa je pred menoj imela isto katergorijo moških.
Ravno tako sva si enakega mnenja, da se da s psihoterapijo narediti ogromno za korist posameznika in družbe nasploh.
Kaj pa če bi vse te žene pijancev in "batinašev" rajši vprašale intuicijo.  " Ej tale tip je pa dober, samo očitno je pije. O ne, zgodovina moje matere se ne sme ponoviti še pri meni. Moram biti vztrajna zato pač iščem naprej"

Andres

Oldio wrote on 18.01.2002 at 11:21:22:


Se počutim, kot bi slepec  8) slepca  8) po eni ozki brvi vodil, a si dajva kljub temu pomagat. Bom probov najprej mal več prostora okrog sebe naredit, da se ne bova ves čas butala.

Najprej postaviva  na svoje  mesto DUŠO , ki jo kot racionalista presenetljivo oba na nek način priznavava. DUŠO je po eni bolj starinski varianti, ki je spet vse bolj aktualna,  možno čutit in razumet kot vez med umom in telesom, med duhovnostjo in svetom. Če umrem, se njena vez svetom prekine, z duhovnostjo pa ne nujno. Empirično tega kot racionalista ne moreva preverit, zato ne moreva nič določenega trdit: ne ja, ne ne. Zato take sholastične razprave pustiva ob strani .

Zdaj pa naprej: če je DUŠA umeščena v središče tvojega pa mojega življenja, imava oba najprej eno odgovornost da je po nemarnem ne zapaseva. Oba veva kašen je svet brez duše: brez dušen  v enem lepem ljudskem pomenu besede pač. Imava do DUŠE zato eno odgovornost, kot vsako drugo lastnino:  jo je treba varovat, jo hranit a ji hkrati pustit dost prostora za rast in razvoj, da se bo lahko v eni obliki pač realizirala na svetu.  To skrb, to nego, to rast duše imenujva duhovnost, način njene realizacije v svetu pa razum. Saj kako naj se duša realizira v materilanem svetu če ne s pomočjo njegovih lastnih zakonov, ki jih verno vzorči razum. Oba si morava hkrati  priznat, da je  svet  v seb prazaprav  kaos, ki ga razum pač ni zmožen procesirat, ker on hoče pa mora en vrstni red pa algoritem procesiranjanja imet. To, da je svet na subatomski ravni kaotičen,  so tud fiziki ugotovili, ker na eni kvantni ravni ima materija svojo logiko, se obnaša čudaško, da ne rečem mistično. Se pravzaprav zabriše vez med materijo in energijo, je možno, da  zavest  tako iz nič ustvarja realnost.

Tam nekje je najina  duša doma, v enem za razum totalnem kaosu, a se pučuti ko bog, si pusti varovat in strečt, pa tudi svoje zahtevat. Kako naj za boga naj ji razum v vsem ugodi, kako naj jo tako opedena, da bo srečna pa zdovoljna, da ji  enkrat ne bo vsega zadost pa sem kam preselila ali  ga nagnala, ker ji premalo nudi. Saj  racio ve, da jo ne more opedenat, saj se mu duša tud pusti ne, tud če se še tako trud. Hierahija je  jasna: razum je zato tle, da dela tko, kot je ona sprocesirala, če ne takoj začne jamrat pa grozit, da jo omejuje/nadzoruje skratka tako ogroža, da bo kar šla. Je duša ženski pricip (jin?),  razum je samo en  njen konverter v nadzemljsko fizko, ki ma svoje zakone (jan?)...

Kaj hočeš, oldi, ženske pač... .  Lahko pa da je tud kaj ženske v teb, odkrij jo, pa te bo ona vodila tja, kamor razum nima dostopa. Se ti vsaj ne bo treba na enga drugega slepca naslanjat .

A ni to ena lepa pa poučana zgodbica. Kot da sem jo že nekje napisal, kaj napsial, doživel...