Tisto o Angelih omenjaš kot dejstvo, o katerem niti ne dvomiš, zame so pa to pravljice. Duše v tvojem pomenu ne priznavam in je nisem še nikoli začutil.
Očitno sva na dveh svetlobna leta oddaljenih bregovih. Žalostno je, da kup stvari, ki so povsem stvarne in dokazljive, pripisuješ (oz. pripisujete) nekim Angelom, duši in podobnim apstrakcijam, zato je vsak dialog o vsem tem nemogoč.
Kako bi bilo lepo, če bi se najprej potrudili in proučili znanstveni pogled na DUŠO, kar bi preostalo nejasnega bi pa začeli proučevati z našimi skupnimi spoznavnimi močmi.

Oldi, potemtakem meniš, da je Ljubezen ali Boga ali Dušo mogoče znanstveno razložit?

Oldi!

Znanstvenga pogleda na duso ni.......  So le izsiljene teorije, dokaze se pa itak lahko vse, a potem stoletja stoji na trhlih nogah. Saj ves, tudi za fluor so rekli, da je ucinkovit proti kariesu, toda dokazov se ni, ceravno naj bi sprva bili.


In se nekaj ker ravno stojimo na nasprotnih bregovih. Pravis, da duse ni. Ves Oldi, Tukaj na forumu sta vsaj dva clana/clanici, ki lahko gledata iz visine svoje telo. Torej z duso, pac zapustita svoje telo in gledata samega sebe.  Upam, da ves kaj hocem povedat.

Andres

Citat iz dela D.T. Suzukija, sopotnika filozofske šole iz Kyota, ki je s številnimi in obsežnimi šutdijami tujim bralcem približal zen in druge vidike predvsem japonskega budizma.
"Za intuicijo uporabljajo budisti na splošno naziv "prajna" in za razum-ratio ali za diskurzivno razumevanje "vijnana". Vijnana in prajna nastopata vedno kot nasprotji...
Prajna (z budističnega vidika, prip. M.M.) presega vijnano. Vijnana deluje v našem svetu čutov in intelekta, sveta, katerega označuje dualizem v tem smislu, da obstaja nekdo, ki vidi, in da obstaja še tisto drugo, kar je videno, oboje pa si je v opoziciji. V prajni te diferenciacije ni; to, kar je videno, in tisti, ki vidi, sta identična; videči je videno in videno je videči. Prajna preneha biti prajna, če se diferencira na dva faktorja, kot se to dogaja z vijnano. Prajna zadošča sama sebi, je samospoznanje celote. V tem se razlikuje od vijnane, ki se ukvarja z deli. Prajna je intergrativno načelo, medtem ko vijnana vedno analizira. Vijnana ne more delovati, ne da bi imela za seboj prajno. Delo so deli določene celote; deli nikdar ne obstajajo sami po sebi, kajti če bi obstajali, ne bi bili deli - prenehali bi obstajati... Prajna vedno išče enotnost na najvišji možni ravni, tako da si kakega še nadaljnega poenotenja v karšnemkoli smislu ni več mogoče misliti. Kakršne izraze ali ugotovitve že postavlja, so torej povsem naravno onstran razreda vinjane. Vijnana jih podvrže intelektualni analizi in išče nečesa, kar bi bilo razumljivo v skladu z njenimi merili... Vijnana kot načelo diferenciacije nikoli ne more ureti prajne v njeni enovitosti, pač zaradi same narave vijnane...

Ne vem, če ima vse skupaj smisel. Bistvo vsake diskusije je sprejemljivost za mnenja in izkušnje drugega, za kar pa je potrebna sorodnost mišljenj ali vsaj maximalna odprtost za poglede drugih. Jaz in velika večina vas na tem forumu smo pa na nasprotnih bregovih.
Ko meni kaj pride iz možganov brez da bi o tem razmišljal, najprej pomislim: "Plod česa pa je to?". Če najdem znanstveno razlago ali vsaj verjetno teorijo, je zame to pač nekaj razložljivega in nimam potrebe po mistifikaciji. Do sedaj se mi še ni zgodilo, da bi za razlago potreboval "vašo dušo", reinkarnacijo, Boga ....

Little star
Kar se tiče Ljubezni je meni marsikaj jasnega. Zakaj do nje prihaja, kaj jo vspodbudi, kaj se fiziološkega ob tem dogaja v možganih, kako jo vspodbuditi ali zavreti.
Tudi pri tem bi morali pred našo debato poznati dosedanja odkritja znanstvenikov, ter nadaljevati z odkrivanjem na teh temeljih, ne pa da je vse skupaj ena mistika v stilu duš dvojčic in podobno ..da ne rečem kaj.

Little Star  Na koncu si napisala bistvo. Mi tega ne vidimo, vi pa znanstvene razlage ne.
Po moje pa lahko gradimo le na znanstvenih osnovah, ker če jaz nakaj pripisujem razložljivi materialni stvarnosti, nekdo drug pa Angelom, verjetno ne bova prišla skupaj.
Pri vsem tem je itak potreben znanstveno skeptični pristop, ki izloča razne psihološke ("placebo") efekte, pri vas je pa ravno obratno; če se le da stvar pripisati mistiki in Angelom.

Moram rečt, da te skoraj nič ne štekam.
Kako naj bi znanost temeljila na vzorcih, če pa z instrumenti merijo dogajanje in najdejo logično razlago, ki ne dopušča drugačne razlage. To niso vzorci ampak dejstvo.

Če vas prav razumem, imajo živali tudi intuicijo in s tem tudi dušo. Kako pa recimo selivke pridejo nazaj v svoje gnezdo. Po vaše je to ziher intuicija, po znanstveno pa se stvari počasi bistrijo in ugotavlja se povsem stvaren sistem navigacije itd.

Po moje gre za stari fenomen "po vaši veri se vam bo zgodilo". Vi pač verjamete, da gre za nekaj višjega v vsakem primeru koristnega, jaz pa da gre za vzgibe iz nerazumskega dela možgan, ki jih vspodbudi bogvekaj. Naše izkušnje nam zaradi verovanja potrjujejo naše izkušnje, zato mnogi v to niti ne verjamejo več, temveč VEJO.
Ali ni po celem svetu kup dokazov, da so ljudje sposobni VEDETI več, kot si je sploh možno izmisliti, pa čeprav gre za čiste traparije. Smo pač neka mešanica razumskih in nerazumskih bitij, kaj prevlada je pa verjetno stvar ustroja možgan. Nekateri stvari verjamemo šele ko ni druge razlage, drugi pa menda - po znanstvenih merjenjih, lahko verjamejo še tako traparijo.
V glavi naj bi bil menda nek "generator" idej, ki ga razum kroti; če tega nadzora ni, je možno skorajda vse. Pa ne me narobe razumet; ne mislim, da so taki ljudje bedasti, le nadzor je prešibak.