Nekoč je o našem narodu bilo zapisano sledeče: "Toda to je bilo pač ljudstvo Ilirije, tako prostodušno v svojih vtisih, zagledano v svojih navadah, zvesto v svojih čustvih in mislih pa vendar tako izobraženo v vseh vprašanjih, ki se tičejo prave sreče. Bilo je to ljudstvo brez tatov, brez slabih ljudi, mogel si porkajine prepotovati z denarjem na dlani. Bil je to narod, ki smo ga skoraj morali šele učiti rabiti ključavnico in zapah, ki pa je z neomajno neustrašenostjo odklonil giljotino, sploh najboljša družba dobrih ljudi, ki jih je Bog postavil na Zemljo; sredi med njimi bi si želel umreti." /Charles Nodier; Pariz- 1813/

Res, da avtor marsikaj preveč poudari, dejal bi že skorajda pretirano olepša, a načeloma ,je to držalo, namreč: da smo si drznili reči ne, da smo bili na svoje korenine in na svojo domovino še kako ponosni. Pa danes? Menim, da se vse preveč obremenjujemo s tem, da smo mahjen narod- posebej politiki si s tem kar naprej dajejo duška- saj ni v številu vedno vse..NE razumem, zakaj ničesar ne vemo o slovenskem prispevku k razvoju civilizacije; v končni fazi pa, koliko Slovencev pa ve, da je bil "izmuitelj" znamke, ki jo uporablja danes cel svet prav Slovenec? KOliko ljudi pa ve, da je dunajska univerza imela v času pod avstrijsko cesarsko oblastjo več kot 130 slovenskih profesorjev in 13 rektorjev? Ne, tega nas pa pri zgodovini niso nikoli učili, saj dlje v preteklost kot do leta 1941 sploh ne pridemo..Je torej kriv šolski sistem, da veliko Slovencev ne zna našteti pravilno - po vrsti- barve državne zastave?.. In mi bi si želeli v EU? Kaj pa bomo tam brez lastne identitete, brez lastnega spoštovanja do korenin in zavedanja, da smo vendarle velik narod, velik v duhovnem , kulturnem, smislu- mar ni tega dokazal že Prešeren? Pa res ne vem, kaj bomo počeli v EU; tam bo Nemec v prvi fazi še vedno Nemec in FRancoz Francoz..Kaj pa bo Slovenec? Menim, da ni prav, da se v vseh stvareh skorajda, kot je rekel v enem izmed intervjujev Jurij Gustinčič, dobesedno vsiljujemo EU, le zakaj ne znamo imeti tudi svojih stališč, svojih argumetnov in jih utemeljiti tako kot se spodobi? Naši politiki pravijo, da je to danes nuja, da se uklonimo v vsem. S tem se pa sam ne strinjam- tisočletni boj za suverenost čez noč prodamo za nekaj piškavih sedežev v evropskem parlamentu, ne da bi bil naš glas tam kaj več vreden, saj lastnega mnenja sploh ne bomo imeli? Ali pač?

men se itak zdi da v EU hočejo samo politiki, ker je tam večja pogača in se težje opazi če kej popališ.
ljudstvo noče v eu, razen seveda tistih 'taspranih'.

na žalost smo zadnjič ko smo imeli možnost klecnili in nismo šli v zadostnem številu podpisat za referendum da zapremo free shope šele ko (dejansko) pridemo v eu.

Problem je v naučenem miselnem procesu o tem, da smo Slovenci bili vedno, mhm, po šolsko rečeno, manj..ME pa zanima kaj in kako lahko to storimo po vašem MI, poleg tega, da smo sami ponosni na slovenski jezik in ga skušamo ohraniti in se ne strinjamo vedno in v vsem z našimi velecenjenimi politiki, ki jih je, mimogrede, izvolilo to naše velecenjeno ljudstvo z več ali manj želje,  po bpoljšem jutri. Kaj torej lahko storimo mi, konkretno tukaj? /nekaj je gotovo že to, da vsaj v grobem- kot sem opazil- pazimo na izražanje, kar sploh ni slabo:)/

Lahko reči, težje storiti...Se še vse preveč pozna vpliv preteklosti- že spet!..bo poteklo pa še veliko vode /ali pa mleka kdo bi vedel / preden bodo ljudje neobremenjeni s preteklostjo /saj veš da mislim na preteklih 50 let?- dlje tako ne pridemo!/ Me kar zmrazi, ko predsednik drave hodi po lastni zastavi za državni praznik, ali pa to kakšen film naredijo o Prešernu..Hja če bi kdo kaj takega posnel o kakem Goetheju bi že davno bingljal na Bradenburških vratih...ne vem no, mislim, da niti nimamo neke zavesti kam spadamo: tako nekako piše Trstenjak : Slovenec se najprej deli na dva dela: klerikalec ali liberalec, potem dolgo nič, nato Štajerc, Gorenjc, etc.. nato dolgo nič in šele nazadnje je mogoče SLovenec..Hm pa se potem še kdo čudi zakaj so Srbi lahko krojili našo usodo? Ne vem, menim, da bi si ja moral najprej z veliko črko napisat v vsako kapljo krvi, da smo SLOVENCI in še kako velik narod, "bolj natančni od Švicarjev" je pisalo v el Piccolo leta 1947- zanimivo v času najhujših sovražnih napetosi med  dražavama, mi pa o sami ne pišemo drugega kot da smo majhni, eh pa tak odnos..!

Mogoče, vendar iz nečesa moramo izhajati, od nekod moramo dobiti lastni ponos, a ga boš zgradil na pesku? Ne vem no, na tradiciji, ta je pa že tako povezana z zgodovino ali ne? Bi bilo kar prav, da jo poznamo in smo na naše dosežke/ne samo to bratomorno vojno/ malce bolj ponosni ali pa nam to res nič ne pomeni? Torej je zgodovina na nek način še kako pomembna, tuji narodi vsi od tam črpajo, le mi smo mhm "za sedanjo samostojnost" brez lastne identitete, torej nekdo, ki sploh ne obstaja kot oseba??

V Sloveniji se gre za pomanjkanje samozavesti posameznika in nacionalne samozavesti. Ocitno imajo najvec samozavesti tisti, ki dezeli upravljajo in tisti, ki jo gospodarsko vodijo. Zato pac povprecen Slovencek ostaja nepotesen v sluzbi, za silo v kaficu, se najbolj pa to nepotesenost cuti pri svoji zeni, ki je domnevno zavrta. Seveda zaradi samozavesti, cemur sledi, da je brzkone panicna in depresivna.

Kako naj zakonski par v taksnem vzdusju normalno razmislja?? Ne more. No, in za konec. Zakonski par je zacetek druzine, le ta pa predstavlja narodnost Slovence torej. Je potem kaj cudno, ce nas poteseni in tisti z zadostno mero samozavesti elegantno vodijo "v modri objem" NATA in EU??

Andres 8)

Ozavestit, do katere mere, slovenske, internacionalne?

slovenija je precej zavestna dežela, na žalost pa še vedno premalo, da bi lahko naredila spremembo - make a difference - in to