Quote:3.
Cerkev kar naprej zahteva več pravic zase in za svoje vernike, češ da niso enakopravni itd. V resnici je cerkev proti posamezniku, kot je Miro, neskončno močna organizacija z močno logistiko, velikim bogastvom in še večjim globalnim političnim vplivom, ki tudi pri nas kroji družbene odnose po svoji meri. In posameznik, kot je Miro, nič ne more proti temu. Če cerkev preko svojih političnih strank uveljavi ta ali oni zakon, se ga bo moral držati tudi Miro, pa titud tud, ali pa bosta šla oba v arest. Zato je kakršnokoli očitanje posamezniku, da ustvarja slabo klimo in da je pač potrebno se pogovarjati "strpno", navadna hinavščina. Zakaj hinavščina? Zato, ker če nekaj poveš po resnici, si še vedno strpen in kulturen. Če pa resnica ni strpna in kulturna, pa bog pomagaj, jaz ne morem.
S tem seveda nočem reči, da je titud kak hinavec. Ta hinavščina nam je indoktrinirana. Celo življenje so nas učili, da se moramo z avtoritetami in inštitucajmi na oblasti pogovarjati "vljudno", "strpno" itd., niso pa nam povedali, da so prav te inštitucije leglo najrazličnejših svinjarij. Tudi, ko govorimo o cerkvi.
Glede na to bi v smislu demokracije in enakopravnosti moral biti bolj zaščiten posameznik, kot močna organizacija. Cerkev je že zdavnaj bolj enakopravna od ljudstva.
Stvar osebnsoti, kako reagiraš na avtoriteto. Če vzamem npr. fotra, sva dala vse faze skoz, tud fizični obračun pa ignoranco. Še zdaj ma dost kapitala pa kao oblasti odzad, ampak mu tega ne priznam in tega ne občutim kot bremena al pa grožnje, zato trenutno čist lepo sentimentalno leporečiva. Tud z župnikom smo včasih čist lepo kakšno posvetno/politično krtično pa duhovno globoko rekli (ko smo smo bili levičarji na lokalnoi oblasti smo se v manjših krajih do ene 10 let nazaj izoblikovali v eno kao intelektualno elito). Zdaj, ko je na lokalni oblasti desnica, ga držim stran od svojga življenja. Me nekam sumljivo gleda, ko sem začel posegat mal ne na njegovo področje, ampak jebat ga, tud on hoče na mojga, pa zato rajš
samo leporečiva.
Quote:.
Način komuniciranja cerkve z javnostjo. V včerajšnjem Delu je Anton Podgoršek, ki mu kar naprej očitajo protikatoliško naravnanost, "komunizem" itd, lepo napisal, v čem je kultura dialoga, namreč da je "ad rem" (se drži predmeta obravnave) in ne "ad personam" (se ukvarja z značajem sogovornika). Se pravi, če Miro navaja neke argumente, ti še niso zanič zato, ker jih je navedel Miro, ki je po Samsonu "moralni bolnik, saibabovec, satanist in komunist". Tudi če bi Miro uspel biti vse to, kultura dialoga zahteva, da se pogovor drži argumentov in teme, ne pa svetovnonazorskih prepričanj sogovornika.
Cerkev pa navzven komunicira "ad personam", poskuša diskreditirati sogovornika, če ni na njeni valovni dolžini. To počno malone vsi kleriki, od Rodeta navzdol. In ta stil je tudi Samson zvesto povzel. In seveda ustvaril določeno klimo.
In če bodo na tak način nadaljevali, bodo pač želi, kar sejejo. Zato ni kriv ne Oldi, ne Miro, ne kdorkoli drug, ki cerkve ne ljubi. Kriva si je izključno in samo sama.
Sploh pa, kot navaja taisti Anton Podgoršek, je cerkev totalitarna organizacija, ki za smisel svojega obstoja potrebuje "sovražnike", podobno, kot nekoč komunistična partija. Pravzaprav bi nam morala biti hvaležna, saj ji dajemo smisel.
Sem že pojasnu, da jest nisem občutljiv na to, če se me poskuša diksreditirat ad personem, če se me ne poskuša seveda diskreditirat za moj denar preko države al pa s pomočjo njene avtoritete (državnih medijev ali ogranov). V končni fazi je vse ad personem, temu se ni možno izognt, samo ni lepo, če se to persono zatolče z zgodovinskimi, državnimi ali kakimi drugimi magari ad rem argumenti moči.
Quote:5.
Če kdo o neki stvarnsoti govori naravnost in odkrito, to še zdaleč ne pomeni, da ustvarja slabo klimo. Slabo klimo ustvarja slaba stvarnost.
Direkten in odkrit nastop deluje, če se pogovarjaš s psihičem, k rabi en šok, da k seb pride. Da prekine z eno svojo bolno psihčno/psihopatsko navado zato, ker ne najde pri seb/v svoji veri takoj tko močnih proti argumentov, ki bi pobili sogovornikove. Pri tistih, skratka, ki jim tak nastop razkrije, da so vodljivi. Ker če se bodo zarad takega direktnega nastopa odrekli vodenju enim stališčem/ideologij/cerkvi pol je zelo verjetno, da bodo bolj ali manj nekrtično podlegli tako odločni sugestiji novih argumentov. Bodo šli iz dežja pod kap, ne pa k seb. Samson se je umaknu, kar o nejm nekaj pove. Jest sem bolj vodljiv, si dopustim prepričat direktnemu nastopu, kar o men tud nekaj pove. Jest bi rad vidu, da to kar naše reakcije povedo, ni nič boljšega al pa slabšega. Je točno tisto, kar rabmo. Zato zagovarjam samo princip, naj bo klima čim bolj pestra, da bo vsak dobu, kar rab. Sem v primeru samson nekak čakal na eno mavrico po nevihti. Padat še ni nehal, ampak jest sem pa ostal brez sonca.
Home
Pages: 
