Vas zanima, kako boste vedeli da ste srecali svojo duso dvojcico? Tukaj je nekaj simptomov tistih, ki s(m)o doziveli to cudovito izkusnjo....

-spoznamo se preko nenavadnih okoliscin, popolnoma nenacrtovano in nepricakovano,
-takoj dobimo obcutek, da se poznamo ze od prej,
-obcutimo takojsnjo in globoko medsebojno ponezavo,
-dozivimo nekaksen "elektricni" obcutek, ki ga besede ne morejo opisati,
-povezava je v trenutku...kot bi ne pretekel cas od takrat, ko smo bili nazadnje skupaj,
-obcutimo mocan in globok obcutek enosti z Bogom, ki ga prej nismo
poznali,
-vzbudijo se nam obcutki, ki so se nam prej zdeli nemogoci,
-smo nelocljivi,
-ko si pogledamo v oci, cas in prostor nimata pomena,
-med nami ni preprek, odnos je popolnoma odprt,
-cutimo mocno potrebo, da bi sluzili clovestvu,
-drugemu dajemo in nikoli ne pomislimo, da nam bo vrnjeno,
-se vedno imamo karmo s svojo duso dvojcico iz svojih prejsnjih inkarnacij, ampak resimo jo s popolnim odpuscanjem in brezpogojno ljubeznijo,
-nismo odvisni drug od drugega,
-obstaja obcutek neomejenosti nasih obcutkov....mocno zaznavamo vecnost,
-obcutki do nase duse dvojcice so zelo duhovni,
-v nasem odnosu ni prepovedi...vse je svobodno brez potrebe po omejevanju, posedovanju in kontroli,
-oba brez dvoma  vesta, da sta bila "privedena" skupaj z razlogom,
-med sabo ne tekmujemo, niti se ne pretvarjamo, da smo drugacni od tistega, kar v resnici smo,
-cutimo, da "smo", ampak smo popolni skozi njo/njega,
-v napake drugega imamo zaupanje in potrpljenje in jih takoj sprejmemo,
-KO DUSI DVOJCICI POGLEDAMO V OCI, V NJIH VIDIMO SAMEGA SEBE.

Pa se nekaj teorije.....
Na zacetku, ko smo vsi bili Eno, ena Druzina, eno Bitje, eno z Bogom, ko ni bilo locenosti, smo zavestno zapustili lepoto in radost Absoluta. Spustili smo se v svet dvojnosti in nasprotij, v svet materije, z namenom  da izkusimo nasprotje te bozanskosti in enosti.
Na koncu tega procesa je individualna dusa sprejela se eno koncno in zelo boleco odlocitev - razdeliti se na dva dela. To pa z namenom da izkusi zalost te locitve, saj bo le tako lahko nekoc izkusila radost ponovne zdruzitve.
Tako si nastal ti in tvoja dusa dvojcica. Le ta pa je tvoja resnicna "druga polovica" - tvoja bozanska soproga ali soprog po kateri hrepeni tvoja dusa.
Skozi mnoge inkarnacije smo se s svojo duso dvojcico oddaljevali in mnogo inkarnacij se sploh nismo srecali. Ko pa smo se srecali, smo imeli razlicna razmerja - mati in sin, brat in sestra, ucitelj in ucenec, odvisno od medsebojne karme.
Lahko da se s svojo duso dvojcico srecamo tudi v tem zivljenju, vendar pa ni nujno, da se "prepoznamo", saj morata na to biti pripravljena oba.
Ko pa smo dovolj ozavesceni in srecamo svojo duso dvojcico, takrat nedvomno vemo, da smo jo srecali, saj so energije in obcutja tako zelo mocni.
Ampak zelja po nasi izpolnitvi se ne konca tukaj in to dusa dobro ve. Tisto, kar dusa res hoce ni samo zdruzitev same s seboj (beri z duso dvojcico). V njej je se vedno prisotna hrepeneca zelja po ENOSTI, ki jo je imela cisto na zacetku.
To hrepenenje se ne bo koncalo in ne bo zadovoljeno, dokler ta Enost ne bo dosezena. Da pa se bo to zgodilo, imamo casa kolikor hocemo. Ne vemo koliko casa bo potrebnega, vemo le,  da se to BO ZGODILO......

Lepo te prosim, pevka no!

Če si spoznala dušo dvojčico in ni bilo vse idealno, potem si se TI zmotila! To ni bila duša dvojčica, pač pa si ti mislila, da je! Tvoja želja te je zavedla, da nisi živela v sedanjem trenutku, pač pa v pričakovanju, v prihodnosti. Tega se pa seveda ne da in kreš je neizbežno tu.