| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> Suicid http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1034447974 Message started by Shadow on 12.10.2002 at 20:39:34 |
|
|
Title: Suicid Post by Shadow on 12.10.2002 at 20:39:34 Živjo Mogoče je malo morbidna tema, ampak je že kdo od vas resno razmišljal o samomoru, mislim, da je razmišljal tako, da ga je od tega ločilo le še zadnjo dejanje. Ker se mu je nadalnje življenje zdelo neznosno |
|
Title: Re: Suicid Post by Andres on 12.10.2002 at 20:56:51 Tuki smo že mell nekaj o samomoru http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=izventelesneizkusnje;action=display;num=1026768502;start=0 Andres |
|
Title: Re: Suicid Post by gape on 12.10.2002 at 21:50:25 tudi tukaj: Samomorilnost in smrt http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=1022746258;start=0 |
|
Title: Re: Suicid Post by Devi on 13.10.2002 at 11:02:17 wrote on 12.10.2002 at 20:39:34:
Samomor nima nekega smisla, Suicid...ko je zivljenje najbolj neznosno, pa ko mislis, da se nikol vec ne bo nobena stvar spremenila ali pa izboljsala in ko si se tolko zaprl, da si v sebi ze celi svet k vragu poslal...si se zmerom povezan z duso v sebi in se zmerom nujni igralec v veliki igri, ki brez tebe ne bi bla tolko dobra, kot je lahko s tabo...taki trenutki so preizkusnja notranje moci in ljubezni...ki jo imas, samo opazit jo moras... Jaz sem dostikrat o samomoru razmisljala...najprej pri 16ih zato, ker me niso jemali tako, kot sem zelela, potem pri18ih, ker sem bila prepricana, da sem si tolko zaj... zivljenje, da bi blo najboljse od zacetka zivet...scasoma pa sem kar dobre odnose s svojo smrtjo navezala...se je dobro vcasih pogovorit z njo...ampak zmerom ko se pogovarjas, ti rece...zdaj se pa zberi malo, ce si depresivna, idi k zdravniku po tablete, ampak nehaj se ze enkrat sama sebi smilit...saj ves da bos spet nazaj v isto prisla...sooci se ze enkrat s tem, da bo boljse... ce tudi ti razmisljas o samomoru, daj, ne pozabit....ko se enkrat spustis ze tolko nizko, da se globlje ne da...gre potem samo se navzgor...in zmerom si malo mocnejsi...in cutit tako zivljenjsko moc je zdravilo proti vsemu slabemu v zivljenju... lubcka, sotrpin :-* se malo pocakaj...boljse bo Devi |
|
Title: Re: Suicid Post by Kali on 13.10.2002 at 12:57:37 Tudi sama sem razmišljala o temu v različnih obdobjih življenja, prvič pri 15 letih, ko sem imela prvo depresijo. Tudi sama sem videla v tem dejanju simboličen konec starega in začetek novega. No, sem to vseeno preživela in si življenje osmislila. Ko sem spet padla v zelo hudo depresijo pri 21 letih, pa so se mi te misli in želje začele spet ponavljati, v še močnejši obliki. Smešno je bilo, da sem si ful želela umreti a hkrati sem hotela živeti, v glavnem zelo absurdni trenutki, težki časi. In če hne bi takrat že bila s svojim dragim, nisem čisto prepričana, da bi preživela :-/, no ampak sem še vedno tu. Zopet pa sem začela veliko razmišljati o tem po samomoru strica lani (drgač je že dedek samomor naredil). Poskušala sem poiskati razloge in vzorce razmišljanja in doživljanja življenja, ki sem ga pridobila od okolja. Samomor je bil pri meni vedno "uteha" za trenutke, ko mi bo tako hudo, da res ne bom mogla več, takrat lahko naredim to in bo spet vse OK... :-X No, lani sem se končno zavedala, da sem ta način razmišljanja dobila od tega strica, ki je umrl, on je večkrat to govoril in so se mi te besede (takrat še otroku) vtisnile v spomin. Glede na dedka in strica pa me je prevzel strah, da imamo to že v genih in da se bo to sigurno tudi meni zgodilo... No, to sem vse skup sedaj nekako prerasla in ne bi več storila samomora, sem prišla do tega, da je to življenje tako le utrinek v večnosti in da ga bom že preživela, kajti življenje zna biti prav lepo, načinov smrti in priložnosti za to pa je v življenju že tako dovolj, zakaj bi torej sama sploh polagala roke nase??? Treba se je sprejeti in imeti rad, takrat izgine potreba po smrti in iskanje utehe v njej. Življenje je treba osmisliti, nikoli pa tudi ne bi hotela s samomorom prizadeti vseh, ki me imajo radi, jim raje še naprej težim s svojo prisotnostjo in ljubeznijo. ;) :) Tako, da se po mojem ne splača polagati rok nase, pomisli, kako si se sam počutil, ko ti je (če ti je že sploh) umrl nekdo, ki si ga imel rad. Bolečina je prevelika, da bi jo sama lahko povzročila drugim... Shadow, le pogum, saj ni vse tako resno kot morda zgleda! :-* |
|
Title: Re: Suicid Post by Shadow on 13.10.2002 at 19:55:34 Hvala Kali in Devi, ampak gotovo veste, ker sta imele obedve ista razmišljanja, da ni to tako enostavno, saj ni tako, da vstaneš enega jutra in si zaželiš umreti, čustva se kopičijo čez leta, so obdobja, ko jih ni ali pa jih je manj, in so obdobja, ko spet izbruhnejo z vso svojo silovitostjo in imaš še občutek, da "dobiš še za nazaj", za čas ko je bilo boljše. Tako sem sit življenja, da vsak dan molim da bi lahko že enkrat zaključil vse in zbral tisti kanček poguma in pozabiš na tisti prekleti samoohranjevalski nagon. Niti nočem več, da bi postalo boljše in poskusil spet, preveč razočaranj je že bilo, sicer še nisem poskusil, ampak nočem se slepit z zdravili in "pogovori". |
|
Title: Re: Suicid Post by Harry on 13.10.2002 at 20:28:10 Shadow, kaj je tako neznosno v tvojem življenju? Poskusi se zaupati in morda bo že takoj kanček bolje. Kaj meniš? LP Harry |
|
Title: Re: Suicid Post by gape on 13.10.2002 at 22:14:35 mogoče bi nas pa obisku u pržanjčku ... |
|
Title: Re: Suicid Post by Shadow on 13.10.2002 at 23:18:51 Niti nočem več, da mi gre boljše, kaj pomenijo tisti trenutki sreče, ko pa te spet zajame resničnost z vso okrutnostjo, ki jo premore, kvečjemu je zatem le še slabše in se počutiš še bolj brez moči in energije. |
|
Title: Re: Suicid Post by gape on 13.10.2002 at 23:35:33 ampak ... tko si izbral ... tko še vedno izbiraš ... za zdej in za naprej ... koneckoncev je vse kar je tukaj in zdaj in če tukaj in zdaj izbiraš to, potem to je, izberi kaj drugega ... |
|
Title: Re: Suicid Post by Harry on 14.10.2002 at 01:38:56 Quote:
Nočeš, da ti gre na boljše? Poslušaj, sočlovek, izpovej se, saj si anonimen. Kaj te tako žalosti? Ali ne živimo vsi za tiste trenutke, ko nas preplavi sreča? Življenje pač ne more biti vseskozi ena sama sreča. LP Harry |
|
Title: Re: Suicid Post by Edi on 14.10.2002 at 09:48:36 wrote on 13.10.2002 at 23:18:51:
Dokler daješ moč drugemu polu (zajem resničnostjo z vso okrutnostjo) boš vedno lahko postavljal takšne trditve. Če pa ga sprejmeš in se ne boriš proti njemu, pa boš lahko počasi postopoma, tiste trenutke sreče povečeval iz dogodka v dogodek. In življenje sprejemal in doživljal takšno kot je. Mnogih stvari, dogodkov, namenov ravno ne moremo pojasniti z logičnim umom, lahko pa pustiš da v tebi začne rasti cvetlica sreče in počasi tisto rastlinco na kateri piše (resnična okrutnost), nehal negovati in pustil da odmre sama po sebi. Velik sonca edi |
|
Title: Re: Suicid Post by veronika on 14.10.2002 at 11:34:08 Tud jaz sem velikokrat razmišljala, da bi rada umrla, nikoli pa da bi dvignila roko nad sebe. Vedno sem se zafrkavala, da skočila ne bi, ker se bojim višine, zdravil na bi vzela, ker niso dobrega okusa, če pa nož videm, me pa kar spreleti. Torej ni načina, da bi na sabo roko dvignila (saj vem, da so še drugi, ampak pustimo podrobnsti) Res si včasih želim umreti, po drugi strani, pa ne upam dvigniti roko nad sabo, se preveč bojim za svoje živjenje, ker nisem še vse naredila kar moram. Same smrti me ni strah, bojim se umiranja. |
|
Title: Re: Suicid Post by Kali on 14.10.2002 at 16:16:26 wrote on 13.10.2002 at 19:55:34:
Ko pomislim nase, kako sem razmišljala takrat (pri 21 ih), vem, da ti ni lahko. Tudi sama sem velikokrat molila, da bi že umrla, ker sama v bistvu si nisem upala tudi kaj konkretnega storiti, da bi storila samomor. Šla sem tudi 2x k bioenergetiku, šla sem tudi do splošne zdravnice, a mi ni predpisala kakih tablet, jih tudi nisem zahtevala. Sem pa vzela sem ter tja kak persen ali deprim. V tem obdobju sem tudi spoznala kdo me še vedno sprejema in so mi tudi pomagali prebroditi to obdobje. Seveda pa se sprememba ni zgodila čez noč ampak je bilo vse skupaj kar 6 mesecev te ekstremne depresije. Počutila sem se čisto prazno, žalostno, brez smisla pravega... Grozno je bilo. :'( Ampak potem sem začela iskati smisel v majhnih rečeh, spet sem začela veliko hoditi v naravo... Prijateljica mi je vrgla tarot in karte so pokazale mojo praznino, a nato je bila karta, na kateri raste prečudovit cvet, tam nekje v skalah, in tako kot je tudi v meni seme, ki vztraja v težkih razmerah in nekako najde priložnost, da vzkali in zraste v čudovito rožo... To mi je odprlo oči, kajti nikoli ni tako hudo, da ne bi mogli spet vzcveteti. Depresijo sem nakoncu videla kot darilo, imela sem čas, da sem si osmislila življenje. Življenje po tem obdobju je še naprej tako, kot verjetno pri večini...sonce in dež, pa spet sonce... :) In Shadow, verjemi mi, da bo vse v redu in da se boš nekoč še nasmehnil vsemu temu... Koliko let pa imaš, če te smem vprašat? Pridi v petek v pržanjčka, če si iz kje blizu... :-* |
|
Title: Re: Suicid Post by Shadow on 14.10.2002 at 21:55:42 Kali, ampak pri meni ni tako, da bi se to pojavilo kar naenkrat, iznenada, star sem 24 let in kar se spomnim sem si vedno želel, da umrem. Bila so obdobja, kjer je zapihal veter v jadra življenja in me nesel, ampak sedaj čutim tako praznino v sebi, da je ne morem opisati. Bojim se, spet se slepiti s tem, da bo boljše in je treba pozitivno mislit, pa tud ne zmorem več. Krog se mora enkrat zaključit, moje življenje v tej obliki več nima smisla, razmišljal sem že tudi, da bi se izselil nekam, v tujino in začel novo življenje. |
|
Title: Re: Suicid Post by Amstel on 14.10.2002 at 22:19:15 wrote on 14.10.2002 at 21:55:42:
Lahko, da se motim... toda, mislim, da to ni ravno resnična želja... Ker če bi pa bil soočen s smrtjo, bi se po mojem streznil. Privlačnost do smrti... je lahko bolj strah pred življenjem. Vem pa, da so ljudje, ki morajo v sebi sprejeti smrt, šele nato se bodo odločili za življenje. Ne vem zakaj. |
|
Title: Re: Suicid Post by Bardo_Thodol on 14.10.2002 at 23:57:39 Pri današnjih Odmevih na tv je bilo govora tudi o samomorilnosti v Sloveniji in iz podatkov je razvidno, da je od okoli 600 samomorilcev letno med slovenci največ moških, alkoholikov in Štajercev. Občutek poraženosti je zaradi za Slovenijo značilnih kulturnih stereotipov bolj izrazit pri moških, kot pri ženskah. Moški naj bi bil po kulturnih vzorcih tega okolja glava družine, ki naj bi jo s svojo močjo in iznajdljivostjo preživljal, ji dajal zavetje in naj bi bil zaradi vsega tega ponosen član družbe. Ta vzorec je tudi tisti, ki zahteva nenehno in brezglavo tekmovanje s sosedi, s sorodniki, s sodelavci za boljši materialni standard (hišo, avto, uspešne otroke..). Kdor se v tem vzorcu ne najde več, se mu pojavi občutek nesposobnosti, praznine, nekoristnosti, skratka odvečnosti. Brezposelnost občutek nekoristnosti in odvečnosti samo še dodatno stopnjuje (in ta je na Štajerskem večja, kot v drugih regijah). In seveda alkohol, ki je tudi poznan po tem, da pogosto prispeva še tisto zadnjo kapljico za čez rob. Zanimivo, da samomorilnosti skorajda ni med skupinami, kjer bi mislili, da je praznina in brezizhodnost večja, naprimer med telesno prizadetimi in nepokretnimi, ki si zaradi svojega stanja običajno ne postavljajo visokoletečih ciljev. Vzroke za samomorilnost bi morali verjetno iskati pri nerealno postavljenih ciljih, ki so pa zaradi različnih razlogov pogosto neuresničljivi. Sicer pa razmišljanje o smrti ni nekaj slabega in nam lahko zelo pomaga. Razmišljanje o smrti nas naprimer pouči, da je vse materialno minljivo. Vse, za kar se tukaj vsi tako ženemo, je v času smrti potrebno brezprizivno zapustiti. Pred obličjem smrti ni nobenih izjem, in glede tega je enako tako za bogate kot za revne, enako za uspešne ali manj uspešne. Ko se s smrtjo sprijazniš, ugotoviš, da nimaš več kaj izgubiti. Če nimaš več kaj izgubiti, se tudi nimaš česa bati. Če se nimaš česa bati, se ni treba bati ne smrti ne življenja. Ker nam je bilo življenje podarjeno, ga tako tudi sprejmimo - kot dar. Še malo Castanede, ker ga ravno berem: 8) Bojevnik umre na trd način. Njegova smrt se mora boriti, da bi ga dobila. Bojevnik se ne pusti smrti tako zlahka. |
|
Title: Re: Suicid Post by LittleStar on 15.10.2002 at 09:05:45 Shadow, glede na to, da si, kot praviš, razmišljal, da bi šel nekam v tujino in pričel na novo življenje, ti lahko rečem: KAMORKOLI GREŠ, VZAMEŠ SEBE ZRAVEN. Tega ne pozabi. In prepričana sem, da to velja tudi za samomor, da ti vzorec, ki ga nisi uspel preseči, ostane, ali se potencira v še močnejšega. NI MOČ POBEGNITI OD SEBE. SAMOMOR NI ODREŠITEV. JE LE TRENUTNO OLAJŠANJE. Raje sprejmi dejansko stanje, po mojem je problem, ker si navajen gledati življenje s temne plati. Ampak tisti, ki gleda življenje si ti. In ti lahko spremeniš gledišče. Poskusi. Poskusi najti stvari, ki jih jemlješ za samoumevne in tako spregledaš. Niso tako zelo samoumevne. Morda se bo porodila kakšna lučka čudenja. Lp S. |
|
Title: Re: Suicid Post by Star12 on 15.10.2002 at 12:36:38 wrote on 13.10.2002 at 23:18:51:
Shadow; Verjamem, da imaš v SEBI moč in zaupanje v nas, drugače ne bi prišel na to stran…Zaupaj se nam. Opiši svoj problem in reševali ga bomo skupaj, mar ne… Ti samo zaupaj… Moram pa Ti povedati, da tudi mene že kar nekaj časa spreletavajo mešani občutki, ali narediti konec sama sebi ali pa najti izhod. Smrt bi bila še najlažja rešitev a… Veliko mislim o njej, pa vendar…nekaj me brani pred njo, nekaj me ustavlja… Vedno kadar pomislim nanjo si, dam pred vzorec to, Kaj in Koga bom s tem ranila… Koliko »notranje bolečine« bom drugim s tem prizadejala , mnogim, ki me imajo radi in me cenijo… Vedno moraš pomisliti na kaj lepega, vedno, da se rešiš potem tega »norega« občutka… Lepote pa imaš, imaš je, veliko jo je v Tebi, kar verjemi mi… Evo mene in moj problem; Jaz se že od malega namreč borim z neko neozdravljivo boleznijo, ki mi po pravici povedano, »trga mojo dušo«, zaradi nje sem že od 3 leta naprej zaznamovana v »drugačnost«, pa se vseeno borim, da ne bi skrenila s poti zaradi te drugačnosti.V sebi bijem nek notranji boj…samomor,hmmm…. Seveda sem že pomisila naj, še posebno v teh letih ko sem sedaj…. vendar v prvi vrsti, vedno pridem do spoznanja, da IMAM MOČ, da SEM KAR SEM in SEM … JAZ. Vsi problemi postanejo rešljivi, če imaš nekoga, da mu lahko zaupaš svoj problem, da veliko o njem govoriš, ne pa da ga skrivaš pred VSEMI. S tem postane nerešljiv in ti megli pogled. Govori o tem, kar te teži… Boš videl kako ti bo lažje, gre nekaj iz tebe ven… Lahko zaupaš najprej samemu sebi… Tudi v meni so se z leti nabirali tisti mešani občutki, pa vendar…dan si polepšaj s kako lepo mislijo in tisti občutek, ko veš da ni dober… skušaj mu ugovarjati z eno lepo mislijo… Ah poznam ta leta v katerih si….najhuje je to, ko se bojiš priznati, da IMAŠ PROBLEM. Zatiskaš si oči, in slepiš svoje srce…Pobegniti je najlažje, pa vendar se s tem spet vrneš na začetk! Shadow; Ali bežiš pred samim seboj? Ali pred kom drugim? Kje se Ti je zgodila krivica? Smrt ni rešitev-ODLOČI SE ZA ŽIVLJENJE, ne Tudi Ti imaš v SEBI MOČ!!! Zaupaj! :D Lp STAR12 |
|
Title: Re: Suicid Post by Devi on 15.10.2002 at 13:30:49 Shadow, a pa gre res za samomor? Ne za oni obcutek, ko si neprestano zelis, da bi enostavno izginil, se razblinil, kot da te nikoli ne bi bilo in kot da nikoli nisi obstajal....jaz sem si vedno izginit zelela, nikol se ubit...to je pa razlika, od te zelje do zamisljenega dejanja...pri vsej tej moji velki zelji po razblinjanju je slo vedno za obupni strah pred zivljenjem, za nemoc si izborit svoj prostor, nesposobnost popravit napake, se priblizat ljudem, stopit v njihov svet, najt v sebi moc da ustvarjam, zatrtost, ki so mi jo drugi ponudli, jaz pa pograbila, ker je blo to vedno najlazje... a se pocutis nemocnega, krivega, tolk stisnjenega samega vase, da ti je ze novi dan najvecja nocna mora? za pogum gre, a ves...da se osvobodis, da si priznas da si malo nor in ne cist tak ko celi svet in da tak tud nikol ne bos, ne glede na ljubezen, ki bi jo na tak nacin lahko dobil pa ne glede na celi svet.... pol pa ostane sam se da se cist na dno tega obcutka spustis, cist dol, kolkor se mores, ker ubit se me mores, zivet tak naprej pa tud ne vec...pa gres do konca tega kar cutis...sej je kruto, res je grozno, ze skor mal mazohisticno...ampak ko gres pa skozi, pa nekaj najdes v sebi. Sebe ;D A je tak? al pa tud ne...povej, kako je tebi? |
|
Title: Re: Suicid Post by Susi13 on 15.10.2002 at 13:52:53 Mogoče je pa "fora" v tem, da ti starši niso oz. ti ne nudijo tistega, kar naj bi kot otrok dobil od njih... Torej, predvsem izkazovanje naklonjenosti, ljubezni. Itak sem imela tudi jaz resne pogovore s seboj, kakšen bi bil najlepši in najbolj preprosti način, da umrem. Kdaj pa kdaj imam še vedno kak "flash" in si zaželim, da bi bilo Življenje tukaj in sedaj bolj enostavno. A hip zatem ugotovim, da je Življenje ravno zaradi tega tako čudovito! Kajti jaz sem kreator mojega Življenja! Odločim se, da bom srečna in sem srečna! Življenje je nepopisno izkustvo! Zakaj bi si ga odvzel? Zakaj bi zanikal samega sebe? Hej, človeček! Živi! Ne pozabi, da si unikat. Ne pozabi, da si nepopisljiv čudež. Si zvezdica s posebnim sijem. Zaslužiš si ljubezen, srečo, mir v srcu. Veš, zakaj...? ;) Enostavno zato, ker SI! ---> Sedaj pa zberi dovolj moči v sebi, dovoli si ljubiti se in ZAŽIVI! :) Pa, mimogrede: tudi jaz imam 24 let. Želja po smrti je bila do nedavnega izredno živo prisotna. Vsakodnevno sem jo čutila. Potem sem se odločila, da je dovolj tega, da samo sebe uničujem. Sedaj se ne več. Preveč lepega me še čaka v Življenju, da bi si dovolila to zamuditi! Boš izpustil priložnost za Srečo...? Bi rekla, da si dovolj trmast, da ne boš... Veliko Ljubezni, Suzana |
|
Title: Re: Suicid Post by Shadow on 15.10.2002 at 22:41:57 Hvala za ves trud, cenim in razumem odgovore, ki ste jih napisali. Ampak, roko na srce, enostavneje je napisat, da naj pozitivneje razmišljaš kot pa to tudi v življenju naredit. Da ko zjutraj vstaneš in že imaš te misli, da je itak vse skupaj ničevo in je spet en dan, ki ga bo treba preživet, pomišliš na kaj pozitivnega. Čeprav potem, ko slišiš za težave druge, te je včasih sam pri sebi sram priznati, da si taka reva in več ne zmoreš. Mislim, da je tista velika ovira zame ta, da nočem, da bi kdo zaradi mene trpel, kar pi bi moji starši sigurno, mislim, da bi jih zlomilo. Čeprav, se vedno ne moreš ozirati na druge, tako kot se drugi tudi ne ozirajo vedno na tvoja čustva, treba je biti močan in narediti kar je treba. |
|
Title: Re: Suicid Post by gape on 15.10.2002 at 22:43:29 ne seri no ... a za druge živiš al zase ... a je to tvoje življenje al njihovo??? pomoje je res najboljš da se u pržanjčku oglasiš ;) da malo bolj sonce posije u tvoj lajf ... |
|
Title: Re: Suicid Post by Star12 on 15.10.2002 at 23:06:05 wrote on 15.10.2002 at 22:41:57:
...še malo ti manjka... delček zaupanja.... ;) ...Zaupaj.... :D Zakaj bi oni namesto tebe trpeli ali zakaj bi trpeli s teboj...zgodba mi je znana...pa vseeno...poskusi...povej! Imaš traje druge...kaj pa Ti!!! Nase si pa pozabil?! ŽAČNI ŽIVETI in IMEJ ZAUPANJE VASE, da ga boš potem delil z drugimi!!! |
|
Title: Re: Suicid Post by Edi on 15.10.2002 at 23:20:12 wrote on 15.10.2002 at 22:41:57:
Shadow, dej se registriraj, prosim! |
|
Title: Re: Suicid Post by ARS on 16.10.2002 at 00:03:34 Če bi me vprašali, zakaj smo enkrat v redu, drugič pa ne - preprosto: zato, ker pobegniti ne moremo. Razen v smrt z odločitvijo. Shadow, men je blo učeri bl fletn, k je blo več sonca kt dons, pa si u tole zazanki glih kerokol temo k čš. Ampak polet, k je sonca u iber več, pa bolj močno je, mi ta izgovor mal grenko zveni. In ko je bil enkrat mrakoben deževen dan, pa mr'z k svina, jest pa d'best in nasmeh od ust do ušes, mi je potegnil, da če je sonce u men, nima čist nbene veze, al zuni tut sije al pa ne. Kva me je zadel! Uf! |
|
Title: Re: Suicid Post by Shadow on 16.10.2002 at 20:13:55 "ŽAČNI ŽIVETI in IMEJ ZAUPANJE VASE, da ga boš potem delil z drugimi!!!" Saj bi, ampak ne morem več, nimam moči in zaupanja v življenje, preveč razočaranj je bilo. Enkrat sem že posusil znova in rabil kar nekaj časa, da sem spet prišel na "točko 0". Potem sem se pa spet prepustil čustvam in spet bil razočaran, počutim se tako nemočen, ne morem nič spremenit. |
|
Title: Re: Suicid Post by gape on 16.10.2002 at 22:40:44 wrote on 16.10.2002 at 20:13:55:
kaj so to zaeni čustva(m) ??? |
|
Title: Re: Suicid Post by Star12 on 16.10.2002 at 23:41:14 wrote on 16.10.2002 at 20:13:55:
Shadow ... v mojem imenu in imenu vseh nas tukaj na forumu " če dovolite", bi te prosila, če se lahko REGISTRIRAŠ! Naj te še jaz lepo prosim... Postanimo prijatelji...sj to rabiš sedaj...prijatelje... Prosim Shadow... Tvoja zgodbica se tako dotika moje in kar ne moram mimo tega.. tudi meni je 24 let in ... rada bi ti pomagala...ti samo zaupaj... Črne oblake bomo skupaj premagali in točka 0 bo kar zrasla boš videl... :D Vedno obstaja upanje...vedno...!!! Saj veš, da za vsako " bolezen rožca rase", seveda si... Nisi nemočen, že samo to, da si tu -med nami, ti je dalo dovolj moči...BODI POHVALJEN OD MENE... :D Povej nam kaka razočaranja, zaupaj... :-* Spreminjamo lahko skupaj tu in ti z nami...spremenil se boš... že sedaj si se, ko si nam toliko zaupal... :D SEVEDA ČUTIŠ SPREMEMBE... :D Le tako naprej.... Daj, prosim...registriraj se! :) |
|
Title: Re: Suicid Post by Star12 on 16.10.2002 at 23:50:52 wrote on 15.10.2002 at 22:41:57:
Z moje strani ... prepričana sem, da jih imaš neizmerno rad, kajne... Jaz pa sem prepričana, da oni ne bi trpeli s teboj... dali bi ti MOČ... Pogum in VOLJO... Starše so NAŠA PRVA IN EDINA SREČA, ter NAŠA NAJVEČJA LJUBEZEN. :D in spet smo tam... zaupaj... Kaj bi jih zlomilo...? Lp STAR12 Imaš mnogo ljubezni v sebi... :D |
|
Title: Re: Suicid Post by Star12 on 17.10.2002 at 00:28:37 wrote on 15.10.2002 at 22:41:57:
MOČAN V SEBI, DA SE ZAVEŠ KAKO LEPO JE ŽIVLJENJE... KAKO LEPO JE JUTRANJE SONCE, DA TO SONCE SVETI SAMO ZATE IN TI GOVORI, DA JE ŽIVLJENJE TU PREČUDOVITO! ČUSTVA TEGA...JUTRA KO SE TO ZAVEŠ...ZNAJO BITI..ŽARKI ZA TVOJO DUŠO! kaj te najbolj teži ( šola-ta ne traja že celo življenje, saj praviš, da si......., želiš odkar pomniš, da živiš...), se morda motim ali gre tu za kako (bolezen, morda... ljubezen...) Spet... zaupaj... Nekdo mi je rekel; ZAUPANJE JE ŽE DEL USPEHA in PREPRIČANA SEM, DA SE NI ZMOTIL... en TOPEL OBJEMČEK ti pošiljam... LP Star12 |
|
Title: Re: Suicid Post by Star12 on 17.10.2002 at 08:59:27 wrote on 15.10.2002 at 22:41:57:
Spet ne moram mimo TEGA… Preberi si še enkrat! Prevzemajo Te težave drugih ( tvojih najbližjih) in ko vidiš, da drugi trpijo… z njimi svojih težav ne ŽELIŠ DELITI. Vidiš trpljenje in trpiš z njimi Ti… Poskusi tako, da Ti njim RAZSVETLIŠ TRENUTEK…Odpri jim oči, pošlji Sonce v njihova življenje… Potem bo Svetilo tudi tebi… Dobil boš občutek MOČI… Glej…sem se malo zatopila v tvoje misli in moram ti priznati, da si oseba, ki daje prednost, drugim…sebe pozabljaš, sebe…Življenje Ti je bilo dano Od DRUGIH, sedaj pa ga moraš ŽIVETI ZASE!!! Vseh težav ne moraš rešiti, in spet se zaradi njih ne moraš zapirati v svoj svet… NE, NE SMEŠ! ŽIVLJENJE DRUGIH NI ŽIVLJENJE TEBE!!! LJUBEZEN JE PA VEČNA!!! Toliko od mene. Sem se kar malo razpisala, (quota-la sem TE tam ,tam kjer se mi je zdelo, da se NE NAJDEŠ) upam… Ne , želim si, da nam ZAUPAŠ-RESNICO TVOJGA SRCA!!! LP od STAR12 |
|
Title: Re: Suicid Post by MIND on 17.10.2002 at 11:22:39 Quote:
Shadow, če misliš ali bi trpeli če bi si ti vzel življenje, imaš prav. Le kdo ne bi. Ampak pomoje ta ovira ni postavljena v naša življenja naključno ::) Quote:
shadow iz tega sklepam, da ti pričakuješ, da se bodo drugi odzivali na tvoja čustva. Razumem te, ampak poskušaj se bolj "nasloniti" na SEBE. Potem se ne boš spraševal in hrepenel po "odzivih" drugih, kajti najbolj boš zaupal SEBI. Kaksno korist pa sploh maš, če se drugi ozirajo na tebe in te razumejo, razen tega, da ti je trenutno malo lažje ? Pravo dolgoročno korist boš imel, le če bos nekaj naredil. In to na SEBI oz. za SEBE. Ne za DRUGE, ker drugi nimajo problema...tiga imaš!! In tega se zavedaj. In stori nekaj čimprej. Če stojiš na mestu boš tam tudi ostal. Premakniti se je torej treba, pa magari malo po malo. In praviš, da nimaš moči, da bi se sploh premaknil, ker se bojiš da ne bi enkrat spet padel tako globoko ? Ja, ampak pozabljaš, da si se iz tega padca nekaj NAUČIL (vsaj upam !!) , in vsakemu je jasno, da samo če napak ne ponavljaš lahko uspeš. In upam, da ti bo dalo vsaj trenutni navdih, da je lahko bolje. In ta navdih izkoristi in naredi nekaj ZA SEBE, da ti ne bo vec hudo. ;) :) :D :) LP |
|
Title: Re: Suicid Post by Shadow on 17.10.2002 at 20:17:59 Star12 Hvala, za ves tvoj trud, razumem, kaj mi misliš povedat, ampak razumi tudi mene, ko rečem, da ne zmorem več, mogoče bi že lahko rekel, da je bolezen. Mogoče mi ni usojeno, da bi dolgo živel in moja duša le išče odrešitev. Vem, da je cela moja bolečina in trpljenje le v moji glavi, ampak vseeno, to je zelo enostavno napisat, ampak poskusi se vživeti v tako situacijo, ko že zjutraj, ko vstaneš stojiš pred ogledalom in si dopoveduješ, da moraš narediti temu konec, da se to več ne more nadaljevat. Ne moreš se več nasmehnit, mislil ti begajo, ne živiš, ampak životariš, v bistvu sem že na pol mrtev, truplo, ki lahko še vseeno hodi. |
|
Title: Re: Suicid Post by Star12 on 17.10.2002 at 20:55:55 wrote on 17.10.2002 at 20:17:59:
ne moram Te razumeti...poskušam pa Te preveč cenim, da bi ... Srce mi ne da,..želi si vedeti..pomagati...Te prepričati, da Mi zaupaš VEČ... Hvala Tebi, ker se še naprej trudiš in boriš, ker še naprej ŽIVIŠ in ... :D če veš kaj hočem povedati,če si prepričan...prosim...povej Še Ti meni...Prosim :-* Nimam več moči, za prošnje, toliko jih je že bilo...pa vseeno... RADA BI TE RAZUMELA... Ne želim si, da bi Ti "bolezen" grenila LEPOTO ŽIVLJENJA...Ti pa VEŠ , kaj JE LEPOTA, prepričana sem!!! sedaj je pravi začetek...Sedaj!!! Tvoja DUŠA SI ŽELI POVEDATI, resnico...TI in tvoje srce pa to zavračata... Usoda, kdo bi vedel, ka je to... Kako naj se vživim, ko pa MI PRIKRIVAŠ RESNICO... ŠE VEDNO ŽIVIŠ, tako kot JAZ...Borim se ...Tudi Ti se moraš... Ti si SVETLO BITJECE, ki si želi LJUBEZNI, a je IMA V SEBI, veliko je ima v sebi... Smeh...Te lahko malo nasmejim, takole gre.... ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D in še ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D vidiš, kako lahko je... Mogoče, mogoče...se motim ali je Tvoja... je to... tisto, ki se začne na A!... kako naj vem...prepričaj me... Pošiljam, Ti koš Ljubezni in En VELIK TOPEL OBJEMČEK Lp od STAR12 |
|
Title: Re: Suicid Post by Shadow on 17.10.2002 at 21:00:34 MIND Celo življenje sem veljal kot samotar, vase zaprtega in .... Ampak, ko se enkrat prepustiš občutkom, da je tu še nekdo drug, ki mu ni vseeno zate in te ima rad, ko se mu popolnoma prepustiš in naenkrat kot strela z jasnega spoznaš, da je bilo vse zaman, več nimaš zaupanja v nič, popolnoma nič! |
|
Title: Re: Suicid Post by Shadow on 17.10.2002 at 21:04:47 Star12 Mogoče se lahko dobiva enkrat na chatu, a uporabljaš mogoče messenger? |
|
Title: Re: Suicid Post by Star12 on 17.10.2002 at 21:11:19 wrote on 17.10.2002 at 21:00:34:
... meni podoben...tudi jaz sem bila veliko "samotar", sama s sabo sem bila, ker sem si to želela, ker sem imela rada mir, še vedno ga imam...in navada je prešla, da si nisem našla prijateljev... vendar sedaj počasi to spreminjam...ŽELIM SI JIH... POTREBUJEM JIH!!! IMAM JIH... Obstajajo DRUGI, OBSTAJAŠ TI, IN ŠE VEČ JIH je... NISI SAM....S TEBOJ SEM.... Samo ne vem, kam naj se obrnem, da Te bom našla... NAŠLA TEBE!!! LP od STAR12 |
|
Title: Re: Suicid Post by Star12 on 17.10.2002 at 21:23:06 Shadow; lahko pa uporabiš tudi moj e-mail...vem, da je chat lažji..a tudi kaj lahko več napišeš, z veseljem Ti odgovorim...pomagam... metulj7@yahoo.com Lp od Star12 |
|
Title: Re: Suicid Post by MIND on 17.10.2002 at 21:39:50 Quote:
razen če se iz tega nekaj naučiš ! naučiš se npr., da se ne smeš prepustit občutkom, oz. se jih ZAVEDAT in poskušat odpravit. ves torej, da se ne smes vec vezati na neko osebo in ob tem izgubiti SEBE SEBE rabiš najprej, šele potem ostale torej ni bilo vse zaman, naucil si se, da ko bo naslednja taksna oseba prišla, se bos ZAVEDAL svojih občutkov in neboš dopustil da bi TI skodili v smislu prevelike navezanosti nekje si omenil dušo....ali se ti ne zdi da samomor ni rešitev...da je le beg....in pred SEBOJ ne mores pobegniti pa se enkrat ti svetujem: PREMIKAT SE JE TREBA ZAČET ;) LP |
|
Title: Re: Suicid Post by Star12 on 17.10.2002 at 21:57:31 wrote on 17.10.2002 at 20:17:59:
MOČ...MOČ...MOČ!!! ZMOREŠ, ZMOREŠ, ZMOREŠ!!! da, da , da ... Shadow!!! UPANJE IMAM V TEBE!!! VERJAMEM VATE!!! |
|
Title: Re: Suicid Post by gape on 18.10.2002 at 01:13:32 wrote on 17.10.2002 at 21:00:34:
a greš kej u gozd ??? mal hodt pa to ??? odprt se morš, zato si kle ... |
|
Title: Re: Suicid Post by Star12 on 18.10.2002 at 19:59:46 wrote on 17.10.2002 at 21:00:34:
kaj je bilo zaman...? Shadow, koliko ceniš svoje življenje...? in zaupanje v kaj...? ŠE VEDNO SI ŽELIM, DA MI/NAM ZAUPAŠ...kamorkoli ali kjerkoli želiš? HVALA? Naj Ti SIJE SONCE!!! |
|
Title: Re: Suicid Post by b5 on 17.02.2003 at 14:00:46 Samomor je bližnjica, za katero se izkaže da je najdaljša pot (podaljšnica). Je beg pred samim sabo. Kaj mislite a je pogum to, da enostavno rečeš ne grem se več in odideš.... Ne resnično je pogumen tisti , ki vztraja. In nagrada za vztrajanje je lepo. Sem pač eden od tistih, ki se borijo do konca... ;D |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |