Quote:Sploh t.i. iskalci resnice, ki pa v resnici bezijo pred vedno bolj napornim in stresnim zivljenje. Ali pa iscejo v duhovnosti izhod za svoje psihicne tezave
Je problem pogosteje obraten: mamo probleme s psiho zato, ker smo spritualno zabluzil. Zato ker smo dušo pa njeno potrebe ignoriral, ker smo svojo pozornost pa zavest na milijon in neno stvar razpršil, ne da bi iz enosti izhajal in se sprot nazaj vanjo vračal. Pa tle ne mislim na boga pa religijo, ampak ene vrste religioznost, iz katere je možno vsako stvar nekako posvetit in ji tapravo mesto v strukturi sveta najt.
[quote] Ce imas probleme s psiho je najboljsi guru po mojem mnenju se vedno psiholog ali psihiater[/quote [quote]
O psihoterapevtski pomoči pa tole. Večina ameriške psihiatrije temelji na psihoanalizi, ta pa pa je po terstenjakovem mnenju v svojem terapevtičnem prizadevanju itak samo toliko uspešna, 'kolikor pacient osebo analitika takorekoč transcendira, v njem več ne vidi kot navadno človeško postavo, kolikor in kakor mu stoji pred očmi. Čisto psihološko jedro religioznosti pa obstaja ravno v transcendiranju, prehajanju prek golih čutno zaznavnih in razumsko dojemljivih danosti v območje onostranosti, ki se mu razodeva kot nekaj neznanskega, neizrekljivega, hkarati pa tudi močnega, zmagovitega in zaupanja vzbujajočega. Le tako lahko razumemo Junga, ko ugotavlja: "Nobena skrivnost ni, da inteligentni pacienti poleg analize in daleč preko nje berejo v duši zdravnika samega, da si tako dobijo potrdilo zdravilnega obrazca...Ne pomagajo nobeni oblaki, v katere naj bi se psioanalitik zavil, da bi skril svojo lastno osebnost".'
A rabmo pol psiho al pishospiritualne terpevte? Če je dober, itak dobiš v enmu oba. Za nekaj takega se gape v celot, mi pa vsak po mal kljub grožnji ene črne magije tle gor trudmo. Bit drugmu v eno pomoč, hkrat pa s tem samemu seb pomagat. Kolkr mormo v celot, z psiho in dušo, čeprav virtualno. Me vesli, jst, da si zraven.