Evo, ne morem si kaj, da na temo OS ne bi dodal enega  dialoga med dvema patroma v Ecovi knjigi Ime rože. Jorge skriva pred drugimi patri in celim svetom edini prepis Aristotelove/Filozofove Poetike in je zato pripravljen tudi ubijati, prosvetljeni Viljem pa je za OS. Zadeva se odvija v začetku 14. stoletja, toda nikoli ne veš...


Jorge:Vsaka knjiga tistega človeka je porušila del modrosti, , ki jo je krščanstvo zgradilo v stoletjih. Očetje so povedali vse, kar je treba vedeti o moči Besede, pa je dovolj, da je Boetij komentiral Filozofa, in že se je božanski misterij Besede spremenil v človeško parodijo kategorij in silogizmov. Knjiga Geneze pove, kar je treba vedeti o ustroju kozmosa, pa je bilo dovolj, da so prišle na dan Filozofove knjige o fiziki, in že je vesolje postalo kup gluhe in lepljive materije in skoraj bi bil Arabec Averoes vse prepričal, da je svet večen. Vse smo vedeli o božjih imenih, pa jih je dominikanec, ki ga je pokopal Abon - zapeljan od Filozofa- znova imenoval, sledeč prevzetnim potem naravnega uma. Tako je kozmos, ki se je po Areopagitu kazal tistemu, ki zna pogledati navzgor, kot svetli  slap zgledneega prvobitnega vzroka, postal skldišče zemleljskih znamenj, od katerih se je mogoče dokopati do imen nekašnega abstraktnega učinkovala. Prej smo gledali v nebu in privoščili blatu materije le  nejevoljen pogled, zdaj gledamo zemljo in verujemo v nebo po pričevanju, ki ga dobimo od nje, Vsaka od Filozofovih besed, ki nanje zdaj prisegajo že tudi svetniki in papeži, je obrnila podobo sveta. (...) Če ta knjiga postane ... če bi ta knjiga postala predmet svbodnega tolmačenja, bi prestopila še zadnjo mejo. (...) Smeh reši prostaka strahu pred hudičem, zakaj po praznovanju bebcev je tudi hudič ubog bebec, torej tak, ki ga je možno obvladati. Toda knjiga bi jih lahko naučila, da je osvoboditev od strahu pred hudičem prava modrost. (...) Iz te knjige bi se moglo roditi  novo in uničujoče hotenj po uničenju smrti s pomočjo osvoboditve od strahu, ki je morda najmodrejši in najblaghotnješi od vseh darov. Stoletja doktorji in očetje izločali dišeče esence svete učenosti, da bi spomočjo misli na vzvišeno odrešili bedo in skušnjavo nizkotnega. In ta knjiga, ki opravičuje komedijo in satiro in mim kot čudežno zdravilo, ki naj bi očiščevalo čustev s posnemanjem napak, pregreh, slabosti, bi navedla lažne modrijane, da bi poskušali  odrešiti ( z diaboličnim sprevračanjem)  vzvišeno s spreminjanjem nizkotnega.(...) Preprosti ne smejo govoriti. Ta knjiga bi opravičevala misel, da govorica preprostih v sebi nosi kakšno modrost. To je bilo treba preprečiti in to sem storil. Ti praviš, da sem hudič: ni res. Bil sem božja roka.
Viljem: Božja roka ustvarja, ne skriva
Jorge: Obstajajo meje, čez katere ni dovoljeno iti. Bog je hotel, naj bo na nekaterih listinah napisano: hic sunt leons.
Viljem: Bog je ustvaril tudi pošasti, tudi tebe. In hoče, naj se govori o vsem.
Jorge: Zakaj pa je potlej dopustil, da se to besedilo izgobi v stoletjih in da se reši le en prepis, da ostane prepis tistega prepisa, ki je končal kdo ve kje. ..

Tkole naj bi to  po mojem šlo  naprej pa nazaj:

So stari grki dali zavetje bogovom  v gorah  in jim dali omejene moči in človešče značajske  poteze. So jim srednjeveški svečeniki dodelili znova mesto na nebu, od koder so poslušali le njihove glasove in jih na zemlji oznanjli kot božje prerokbe.  So renesančni mojstri bogovom postavili zemljske templje in jim nadeli  človeške podobe, filozofi pa dvoumne božje glasove začeli urejati v logčni red, ki se je lahko udejanil tudi na tehnološkem področju. So prosvetljeni misleci našli odgovre na božje skrivnosti v naravi in po naravnem vzoru vpostavljali družbeni red, da bi na koncu modernisti postali vase zaverovani upravljalci znanstveno-tehnološko skreiranega sveta in družbe.  So postmodernisti  temu samozavedanju dodali božanske dimenzije, se hočejo znebit ene tehnološko-materialistične omejenosti pa  hodijo iskat inspiracijo nazaj po dobah nazaj v srednji vek pa še naprej nazaj.

Tu je po mojem plac za OS. Po času naprej pa nazaj, po nivojih samozvedanja gor pa dol, od božjih prerokb do filozofskih razlag okrog in okrog, z naravo in zananostjo ter  tehnologijo vštric pa kontra. Vse je blo za nekaj dobro, vse je še zmeraj v vsem, vsak naj si zase sam najde odrešitev. Je treba vse na svetlo privlečt, vse z vsem povezat, nič sodit, nič favorizirat, ničesar zatajit.

Je edino z OS možno en še višji  nivo samozavedanja v civilizacijske temelje sveta vgradit. Vsakemu je treba omogočit,  da  z vsakim  okrog sebe zmore na enmu civilizacijskem nivoju kontakt vzpostavit. Tud vsakemu je treba en plac pa čas dat,  da še  sam sabo eno debato udari. Da na koncu glasu v seb prisluhne, po njemu ravna, na nobenga krivde al pa odgovornosti  ne prelaga. OS tko tud odrešuje, saj tak samozavedajoč svet tud nobenga odrešitelja ne potrebuje.

Evo, če je to OS, sem jest za.