gape wrote on 23.02.2013 at 12:50:09:tipo je lažnjivc, čeprow verjetno verjame kar govori ... najboljš da se poradira z neta
oba mata možnost rečt ne

HAHAHA
reč tipotu ki šljaka za 450e da ma možnost rečt NE

(rofl)
V temu postu se bom posvetil definicji prostovoljnosti.
Imejmo kontekst kot v videotu. Imamo 2 primera.
1) odnos z državo
2) odnos na trgu
Pri 1) ima država vedno zadnjo besedo in to kar oni rečejo si ti prisiljen narest. In oni delajo v našem imenu, in to kar oni nardijo, posameznik nima pravice temu oporekat.
Torej ko država rešuje banke, noben posameznik ne more rečt ne.
2) Na trgu, ker ljudje ponujajo svoje produkte/storitve vsak posameznik prostovoljno kupi stvari.
Ni nobene prisile, vsak posameznik se sam odloči za nakup česarkoli.
Torej v temu kontekstu je velika razlika med 1) prisilo in med 2) prostovoljnost.
Sedaj pa še obdelam klasični primer, ko ti in tebi podobni zagovorniki zastopate stalisce, da recimo če se dotaknem bolj praktičnega primera
1) vsak človek more kupit hrano ker more živet
In iz tega gape, ti izpeljes, da je človek prisiljen kupit hrano.
Očitno je razlika, ko te država nekaj prisili, ali ko sam sebe nekaj prisilis.
Če človek sam sebe nekaj prisili, pomeni da se sam odloči za neki odločitev in to se šteje za prostovoljno. Odločitev ni proti lastni volji.Če ga v to prisili druga oseba,proti lastni volji, potem ni prostovoljno.
Torej to, da more človek po naravi jest hrano in pit pijačo in
to, da more on to kupit, to ni prisila.
To je prostovoljna odločitev namenjena zadvovoljevanju lastnih potreb.Seveda, če to šteješ kot prisilo, potem nima smisla razločevati primera.
Imejmo za obe situacije, 1) in 2) isto besedo.
Zakaj sploh imamo razlicne besede?
Zato da razlikujemo stvari.
In seveda, socialna propaganda obrača besede in obrača resnico sebi v prid. Socialna propaganda enači , to , da je človek lačen, in da je prisiljen kupit hrano, s tem, da je recimo črnec suženj na plantaži.
Torej ne razlikuje teh dveh situacij in očitno obstaja razlika med tema dvema situacijama.
Namreč v prvi situaciji človek kupi hrano zato ker je lačen. Ti bi rekel, da ga je lakota prisilila. In lahko tudi rečemo, da je človek prisiljen kupit hrano, samo je treba vseeno razločevati primera, ko se človek
sam odloči, da bo kupil hrano, ker je lačen in pa seveda primer,
ko človek dela na plantaži, ker mu tko ukazuje gospodar, druga oseba, proti lastni volji.
Ali pa če želiš v primeru videota, država
proti moji lastni volji rešuje banke in podjetja tudi z mojim denarjem.
In na žalost si žrtev takih besednih manipulacij in socialnih propagand.
Treba je razločevati jabolka in hruške.
In mediji plasirajo tok takih lažnih socialnih propagand da je ljudstvo čis namedeno in zaslepljeno in vodeno iz strani elite.