V VEDNOST KAKO RAVNATI DA NIMATE ZALEPLJENE VINJETE V AVTOMOBILU IN ZAKAJ JE NIMATE NALEPLJENE .IN NIHČE VAM TO NE SME ŠTETI ZA KAZEN.
Pritožnik:........................
Postaja prometne policije Ljubljana ali organa dars .Odvisno gdo vas je pregledal.……………………………………………
ZAHTEVA ZA SODNO VARSTVO ZOPER ODLOČBO
O PREKRŠKU POSTAJE PROMETNE POLICIJE
ALI PREKRŠKOVNEGA ORGANA DARS
št................ z dne...............
Podpisani ............. vlagam zahtevo za sodno varstvo zoper
zgoraj navedeno odločbo o prekršku iz vseh pritožbenih razlogov (po 154. členu ZP-1), to je zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku, zaradi kršitve materialnega predpisa, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi odločitve o sankciji.
Organ, ki je izdal odločbo, pred izdajo ni upošteval moje izjave, ki sem jo podal že na kraju samem oziroma me ni zaslišal (3. točka 155. člena ZP-1). Navedeno predstavlja kršitev pravice iz 29. člena Ustave. Zaslišanje obdolženca v postopku je namreč temeljna pra-vica, ki omogoča obrambo zoper v postopku nasproti državnemu organu. Že iz 55. člena ZP-1 izhaja dolžnost prekrškovnega organa, da pred izdajo odločbe o prekršku kršitelju da možnost, da se izja-vi, kolikor tega ni storil že ob ugotovitvi oziroma obravnavanju prekrška. Tega pa v mojem primeru prekrškovni organ ni upošteval.
Že ob ugotovitvi domnevne storitve prekrška sem neposredno pred uradno osebo podal navedbe glede dejanskega stanja, predla-gal priče v zvezi z ugotovitvijo dejanskega stanja ter navedel oko-liščine (med drugim tudi skrb za starše), ki bi lahko omilile izrečeno sankcijo. Vsega navedenega pa prekrškovni organ ni upošteval. Uradna oseba prekrškovnega organa bi morala pritožnikove naved-be vzeti na zapisnik, tako kot je to dolžan storiti vsak drug prekrškovni organ. Glede na navedeno gre zato pri izdaji odločbe za absolutno bistveno kršitev določb postopka ter zaradi navedene­ga za nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.Katerega je dolžna moje navedbe zapisati na zapisnik pod rubriko PRIPOMBE.
Ker je vlagatelj zahteve torej že ob ugotovitvi prekrška uresničil pravico do izjave (22. člen Ustave v zvezi z 29. členom Ustave), ki pa je prekrškovni organ ni upošteval, ni mogoče uporabiti prepove-di navajanja dejstev in dokazov. Glede na splošno načelo v prekrškovnem in kazenskem pravu, to je načelo materialne resnice (68. člen ZP-1), ki velja tudi v tem postopku, je potrebno odločbo odpraviti, v novem postopku pa vlagatelju zahteve dati ponovno možnost, da se izreče o vseh tako pravnih kot dejanskih vidikih prekrška, ter v skladu z načelom ugotavljanja materialne resnice pravilno in popolno ugotoviti vsa dejstva domnevno storjenega prekrška.
Kot pritožnik posebej poudarjam,da je vinjeta veljavna listina za katero izkazujem račun ter nakup te vinjete. Zato sem organu pojasnil,da imam dva osebna avtomobila katera pa ne uporabljam istočasno na cestah za katere je potrebna vinjeta. Ker namreč vinjeta je izboljšava elektronske kartice katera se je uporabljala pred tem in je bila prenosljiv predmet. Nikjer pa ni bil izkazan nov zakon,kakor prav tako člen,da kot uporabnik cest nimam možnosti prenesti že plačane cestnine katera se uporablja. Zatorej nima nihče ne temljne in ne pravne zakonske podlage ,da mi v nasprotju z USTAVO izreče kakeršno koli kazen ali opomin saj je vinjeta veljavna in je prisotna med uporabo ceste. Nihče mi pa ne more in ne sme prepovedati,da vinjeto uporabljam tudi v drugem avtomobilu ker bi z tem kot .prvo bil kršen zakon človekovih pravic in z tem tudi storjeno kaznivo dejanje saj bi moral pod prisilo imeti v obeh avtih kupljeno vinjeto katere pa ne morem uporabljati istočasno. V obdobju ko so prišle vinjete v veljavo in so umaknili elektronske kartice ABC. Ni bilo zapisano z zakonom,da se ne sme uporabljati plačane cestnine za avtomobil katerega trenutno uporabljaš. Pojasnjujem: ( nihče vam nima pravice prepovedati,da ne smete vinjete prenesti na drug avto!!!) Ker se plača cestnina samo za avto kateri se na takih cestah nahaja.

V kolikor bi prekrškovni organ oziroma sodišče vztrajal pri prek-luziji dokazov, predlagam, da začne postopek pred Ustavnim sodiščem po uradni dolžnosti, da se ugotovi ustavnost takšne določbe o prekluziji dokazov oziroma se organ sam do navedenega opredeli. V tem smislu predstavlja kršitev postopka tudi neobrazložitev odločbe. Temeljna zahteva je, da je odločba obrazložena na tako konkreten način, da iz nje jasno izhajajo tako subjektivni kot objek-tivni znaki prekrška. V postopku o prekršku mora biti vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic (22. člen Ustave). Že iz te določbe izhaja, da so odločbe, s katerimi pristojni organ odloči o posameznikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, obraz-ložene. Zoper take odločbe Ustava zagotavlja pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave), to jamstvo pa je lahko učinkovito samo, če je odločba v vsaki bistveni točki obrazložena na tako konkreten način (ne pavšalen ali abstrakten), da je mogoča presoja njene pra-vilnosti. Če je obrazložitev pomanjkljiva, so lahko pravna sredstva le navidezna. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je zato določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem konkretnem primeru.
V konkretnem primeru so nekateri dokazi sicer našteti, vendar pa iz odločbe ni razvidno logično sklepanje, ki naj bi predstavljalo podlago za odločitev, kot izhaja iz izreka odločbe. Presoja dokazov sploh ni opravljena. Tako v odločbi sploh ni pojasnjeno, za kakšno obliko odgovornosti naj bi šlo niti razlogi zanjo, prav tako niso poja-snjeni drugi razlogi na subjektivni strani prekrška. V obrazložitvi tudi ni odgovorjeno na navedbe, ki jih je vlagatelj zahteve podal ob ugotovitvi domnevnega prekrška ter ni navedeno, zakaj niso upoš-tevani dokazni predlogi, ki jih je kršitelj tedaj podal. Tako je Ustavno sodišče že večkrat razveljavilo pomanjkljivo obrazložene prekrškovne odločbe (npr. v zadevi št. Up-686/02, glej Uradni list RS, št. 73/2003).

Prekrškovni organ prav tako ni upošteval okoliščin, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti, da bi izrekel kar najbolj individua-lizirano sankcijo. Prav to pa terja 26. člen ZP-1. Ta med drugim določa, da se storilcu prekrška odmeri sankcijo glede na težo prekrška in storilčevo malomarnost ali naklep.Česar pa v takem primeru ni storil saj se v avtomobilu nahaja veljavna vinjeta. Pri tem se upošte-vajo vse okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija manjša ali večja, zlasti pa: stopnjo storilčeve odgovornosti za prekršek, nagi-be, iz katerih je prekršek storil, stopnjo ogrožanja ali kršitve zava-rovane dobrine, okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen, prejšnje življenje storilca, njegove osebne razmere, njegovo obnašanje po storjenem prekršku itd. Vsega tega prekrškovni organ sploh ni ugo-tavljal in se do tega sploh ni opredelil v smislu odmere sankcije (npr. vsaj predkaznovanost za morebiten prej storjeni prekršek itd.). Pri odmeri globe bi moral prekrškovni organ upoštevati sto­rilčevo premoženjsko stanje, višino njegove plače, njegove morebit-ne druge dohodke, njegovo premoženje in njegove družinske obveznosti. Vsega tega prekrškovni organ ni upošteval in se do navedenega ni opredeljeval, kar predstavlja evidentno kršitev pro-cesnega prava. Prav navedeno bi v pritožnikovem primeru lahko privedlo do odmere sankcije pod mejo , ki je predpisana. V šestem odstavku 26. člena ZP-1 namreč zakon omogoča, da se lahko sank­cija odmeri pod mejo, ki je predpisana, če ugotovi, da so podane posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo izrek milejše sank­cije. Pri tem se sme izreči globo do najnižje mere, število predpisa-nih kazenskih točk pa omiliti.
Glede na navedeno v tej zahtevi za sodno varstvo predlagam, da sodišče odpravi odločbo o prekršku ter samo odloči o prekršku, pritožniku pa omogoči, da se o storitvi prekrška izreče, ter izda obrazloženo odločbo. Ter z pojasnilom vsem uporabnikom vinjet ,da so tudi v takšni obliki legalne in uporabne kar definitvno so!
V............... , dne............... Podpis:..........................

Oprostite pismenim napakam. Ker sem pisal iz glave.
PANTER!